petek, 30. avgust 2013

Fata je od frizerja

Sem lih od frizerja... mava tak lepo zmenjeno da me ona poblica in pobarva, napoji z slastnim vincekom in potem poslje domov z brisaco na glavi, da pustim barvo dlje casa gor. No ja... na poti domov sem se mogla ustavit na bencinski... ne morem se odlocit al sem zgledala bolj kot nuna al bolj kot pevec od Laibachov.

Kikla, stikle in brisaca... yes, I'm pulling a face

četrtek, 29. avgust 2013

Work from home

Danes sem se morala malo nasmejat v sluzbi. Jutri je dela prost praznik na Gold Coastu in samo tam, ne pa drugje v drzavi. Pa so mi rekli da bo pisarna odprta, ker mora IT support oddelek delovati tudi za uporabnike v drugih zveznih drzavah in v Aziji in so mi rekli da se lahko sama odlocim ali pridem ali ne. Pa sem bolj v sali kot zares rekla da morebiti bi pa par urc od doma delala. Manager je rekel da bo govoril z drugim managerjem in potem je cez ene pol ure prisel nazaj z malo kislo faco, rekel da ne bo skoz in se cisto resno spravil razloziti zakaj.
V Avstraliji so delovni zakoni taksni da so delavci zavarovani v primeru nezgode pri delu ali na poti do delovnega mesta npr. avtomobilska nesreca. Smiselno in nic novega... ce se na delovnem mestu poskodujes si upravicen do zdravljenja in rehabilitacije pa nima veze ali si se urezal v prst s kosom papirja ali pa ti je masina odtrgala roko. Prakticna aplikacija tega zakona je nekaj let nazaj pripeljala do tega, da je neka zenska, ki je delala za Telstro tozila svojega delodajalca, ker se je pri delu od doma spotaknila na stopniscu v lastnem domu in pri tem utrpela poskodbo. Tozbo je dobila in vse HR oddelke v Avstraliji je zajel val panike, da se bodo delavci zaceli doma redno spotikati ali se tako in drugace uspeli poskodovati in potem tozili za mastne denarje. Druga tozba na to temo je sledila kmalu za tem in je se bolj bizarna. Neka zenska je bila na sluzbenem potovanju in ji je delodajalec placal nastanitev v hotelu. Zenska je seksala z partnerjem v hotelski sobi in ocitno je bila posteljna telovadba precej vroca, ker se je od stene nad posteljo odtrgala svetilka in pohotnezema padla na glavo. Tak... zopet poskodba na delovnem mestu oz. v okviru delovnih obveznosti, sledila je tozba in odskodnina.

Predlagana resitev za ta problem je ali prepoved dela od doma, sorry... it just ain't possible... ali pa uvedba postopkov, ki delodajalca "zascitijo" pred takimi tozbami. "Zascita" je v narekovajih, ker gre zgolj za oceno stanja in zmanjsevanje tveganj, v primeru kakrsnekoli nesrece pa naj bo se tako neumna, je delavec se vedno upravicen do zdravljenja, rehabilitacije in odskodnine za izpad ali zmanjsanje dohodka. Zagotavljanje varnega delovnega okolja ali tako imenovani "workplace health and safety", okrajsano OHS, se imenuje ta princip. Na tipicnem delovnem mestu to pomeni da mora delodajalec zagotavljati potrebno varnostno opremo kot so zascitna ocala, kape, ustrezna obutev, cepki za usesa, ustrezno izobrazevanje za varno upravljanje z stroji, ergonomicna pisarniska oprema, varna elektricna napeljava in podobne zadeve. Vsake toliko pride kaksen OHS officer pogledati tudi v pisarne... obicajno jih vidis v hi-vis jaknah kako hodijo naokoli, popisujejo stanje in dajejo priporocila delodajalcu.
No... po famozni Telstra OHS tozbi bi teoreticno delodajalec moral delavcem, ki delajo od doma taksne OHS officerje poslati tudi na dom, da bi naredili strokovno oceno varnosti delovnega okolja. As you can imagine... ain't gonna happen.

Pa se nekaj virov:

torek, 27. avgust 2013

Live forever

Z Grahkom sva sla spet v shopping center in zagledala tegale tipa kako se je sprehajal naokoli. Grahek je takoj komentiral da zgleda malo podobno karakterjem iz Rocky Horror Picture Show. Pa sva sla malo pofirbcat in se nama je priblizal in me v najbolj creepy moznem tonu vprasal: "Would you like to live forever?" Kristus... sem se ga kar malo ustrasila. Bil je visok in premikal se je tako strasno groteskno, ko sem ga pogledala v oci in videla da ma dve razlicni pa so se mi kar kolena zasibila. Delali so neko promocijo za novi show v Dreamworldu. Potem naju je slikal se en profesionalni fotograf... verjetno zato ker sem ob pogledu na tega tipa kar pobledela in sem ob njem zgledala ko ena Morticia, da sva prav fajn skup pasala.


ponedeljek, 26. avgust 2013

Random #6

Danes sva sla z "Grahkom" v meko potrosnistva na kosilo k Turku. Potem pa sva sla v nek kitajski shop tekmovat kdo bo kupil vecjo bedarijo. In evo me... na magicnem predprazniku. Grahek ni kupil nicesar ker se je skoraj poscal od smeha.


Naslednjic kupim metlo!

četrtek, 22. avgust 2013

Pocena guma in go-go dancing

Vceraj se peljem domov in v Springwoodu naredi puf pa je bila ena guma na avtu skoraj takoj cisto prazna. Pa ravno sredi roadworksov da se ni dalo nikjer ustavit oz. ce bi se bi bil takoj road incident in bi moral avto vlect ker tam gume ziher ne bi menjali. Tak sem se peljala se kaksen kilometer da sem prisla do nekega odstavnega pasu. In potem sem sla v prtljaznik po rezervno gumo cela vesela da bom loh sama zamenjala, le da sem po 10 minutah cela tecna klicala Rudija na pomoc. V prtljazniku so namrec ojacevalci in subwoofer in je potem nekaj tako specialno narejeno, da je rezervna guma zbasana spodaj in je nikakor nisem mogla dobit ven. Pa se je Rudil pizdil na telefonu da ga bo sram ce klicem RACQ. Pa sem sla nazaj v bitko na Gateway razcepu. Ena noga nekje na odbijacu, zvlekla ven plosco, subwoofer, odsravfala gumo s podstavka, vlekla ven k budala pa je bla se vedno zagojzdena. Potem sem subwoofer nekako drzala v eni roki in gumo z drugo vlekla ven in sem zasvicala k norc. Potem sem slekla pulover in so zaceli vozniki hupati k strgani. No nekako mi je ratalo gumo potegnit ven, najdit pravo orodje in dvigalko. Potem sem guglala v kero smer se odtegne sraufe... counterclockwise, got that! Rocna zategnjena, sraufi zrahljani... kam zdaj vtaknit dvigalko. Ustavi se RACQ tovornjak in tip me sprasuje ce rabim pomoc... no dude, I can handle this shit, go on your merry way. On pa mi govori da naj grem nazaj v avto sedet in cakat ker je bolj varno. Ne vem kje je logika... ce sedim v avtu potem ne morem menjat gume.

Potem na vseh stirih svetim z telefonom pod avtom da najdem kam vtaknit dvigalko in najdem en plasticen pokrovcek, ga spraskam ven in voila... luknja da pase dvigalka notr k ata na mamo. Ustavi se se en suhljat model in ponudi pomoc. Odstraniva vse sraufe in vleceva gumo dol pa je ko zapecena gor. Potem je un brcal vanjo z vso silo da se je zrahljala in sva jo loh vzela dol. Pripelje se Rudi in je cel ponosen da je zena bolj kot ne samostojno spravla gumo dol. Damo rezervno gor in se odpeljeva domov. Tak... guma zamenjana, ampak hula hooping tecaj sem pa zamudila.

Popoldne sva sla potem na nek servis dat vse gume zamenjat in sem se zapeljala zadaj do garaze. Stopila ven v petkah in mini krilu pa so bili takoj 4 fantje zraven da so pridni k bube zlozili stare gume v avto. Tud rokic mi ni blo treba umazat. Vetric je pihal in krilo je frfotalo in fantje so zijali ko da bi prvic videli zensko. Ob zlaganju gum prirocen asset... ob placevanju racuna verjetno not so much.

Danes sva sle pa z eno drugo prijateljico na go-go dancing tecaj pa sem bla ko hlod. Niti z ritjo nisem znala migat. Roke so sle nekam po svoje, noge pa so stampale ko slon.

sobota, 17. avgust 2013

Sushi

Danes sva sla k enim frendom na popoldanski BBQ. Pred tem sva seveda morala it kupit darilo in sva se ustavila v Carindale shopping centru, kjer sva zavila v Lush in za novopeceno mamo kupila en darilni komplet. Potem sva sla se v sushi bar na malo prigrizkov in alkoholno predpripravo.

Just eating some sushi

sreda, 14. avgust 2013

Hula hooping

Hula hoopam sedaj ze nekaj casa... enkrat sem videla en video od frajle ki je hoopala kot za salo in sem si rekla da bi blo vredno sprobat. Ker hula hoopa nikakor nisem nasla v pravi velikosti, imeli so samo taksne za otroke, cisto majhne, sem sla v Bunningsa kupit neke plasticne tube in sem si prvi hula hoop naredila kar doma. Bil je za en klinc... mehak kot da bi napumpal gumo za kolo. Ampak hoopat se je vseeno dalo. Potem sem se nekaj igrala z drugacnimi dizajni in nekako uspela narediti nek srednje mehak hula hoop enormnih dimenzij ki je bil ful easy za ucenje... ampak ni izgledal prevec estetsko. Potem sem iz Amerike narocila takega kao tapravega z LED luckami... ajej je bilo veselje, dokler je trajalo. Ker sem ga miljonkrat ruknila po tleh je eventuelno nehal delat. Pa tudi sicer ni bil prav dober. Bil je iz neke rigidne plastike, ropotal kot svinja in bil cisto nebalansiran. Potem sem v Bunningsu nasla polypro tube in sem si naredila en dober hoop. Voila... ta je bil taprav... ravno prave velikosti in ravno prav fleksibilen da se je lepo rolal po telesu. Pa sem se ucila... in razbila nekaj stekleni kozarcev in Rudiju naredila precej busk.
A zdaj znam... hopat vsepovsod med koleni do vratu pa se par drugih trikov povrhu.
Tako da naslednji teden grem v B.B le Bluff School of Performance na tecaj hula hoopanja da ratam totalni profi... pa menda zraven se na go-go dancing kar malo tako za zabavo. Ko bo naslednji Cabbaret... nastopamo!

torek, 13. avgust 2013

Karnivorsko kosilo

Danes smo meli zanimiv dan v sluzbi... najprej je ob cca 11h dopoldne prislo do izpada elektrike. V trenutku je odletelo skoraj vse. Sicer je v pisarni precej tiho, a ko se je izklopila klimatska naprava in vsi stroji v delavnici, je sele bilo opaziti tisino. Kaksno minuto za tem so se vklopili generatorji in s svojim cudnim brnenjem prekinili tisino. Vse povprek so zaceli zvoniti telefoni in zavladal je vsesplosni kaos. Moj racunalnik je bil en izmed redkih, ki ni niti zmrknil, tako da sem pac mirno nadaljevala s svojim delom. Menda so poslali skavte naokoli pogledat, kaj se je zgodilo in kmalu se je nekdo vrnil iz izvidnice in porocal, da Energex nekaj brklja nekaj deset metrov dol po ulici. Generatorji so se kar veselo laufali... se kar nekaj ur. Zanimivo da ni zmanjkalo dizla.
No... pa nazaj na karnivorsko kosilo. Nekaj me je pizdilo in sem pomalem malo tecno sopihala za racunalnikom, ko je od nikoder priletela neka muha in pristala naravnost v mojem grlu. Gulp, kreh kreh pa sem jo pogoltnila in se skoraj zadavila. Sodelavec me je cudno pogledal in vse kar sem lahko izjavila je bilo: "There was a little fly... and it flew right into my mouth... well, it's gone now". Prisezem da so mu od smeha solze tekle dol, meni pa tudi.
Klimatska naprava seveda ni delovala in kmalu je postalo tako peklensko vroce in soparno, da je pol pisarne slo kar domov.

ponedeljek, 12. avgust 2013

nedelja, 11. avgust 2013

Roomba doktor

Vsakih par mesecev se Fata (Roomba) zacne pritozevati, da je pucanje muka. Kako le ne, ce se ji pa motorji zabasejo z prahom. Takrat motor vzamem vem, obrisem prah, kolesca scistim z sobno scetko, vse skupaj sestavim nazaj in kolesca namazem s silikonsko mastjo. Pa Fata zopet operira s polno kapaciteto.

petek, 09. avgust 2013

Nenadna smrt

Moj prismuknjeni sodelavec je danes koncno prinesel v sluzbo pekoco omako, ki jo je hvalil ze nekaj casa.  Imenuje se "nenadna smrt". Omaka je narejena iz habanero chilijev in cayennskih papricic. Graham je omako ponujal naokoli in nekaterim bolj pogumnim dal kapljico na prst da so poskusili. Vecina jih je postala v nekaj sekudah rdecih v faco in vsi so zatrjevali da je omaka resnicno pikantna. Pa sva sla v trgovinski center kupiti eno skatlo chipsa, da je omaka lazje sla po grlu dol. Najprej sem pogumno trdila da bom pojedla vsaj 5 cajnih zlick omake, potem sva se scenkala na 4 cajne zlicke. Graham je pojedel malo cipsa ki ga je pomakal v omako in je po le nekaj grizljajih zacel kolcati kot nor, solze so mu tekle po obrazu in je takoj letel v hladilnik po mleko. Ko je prislo do moje konzumacije sem se ustavila pri eni in pol cajne zlicke ker je bila omaka res svinjsko nemarno hudicevo pikantna. Sicer manj kot sem pricakovala... ampak je kar zgala. Kolcati nisem zacela, sem pa prav gotovo malo zasvicala in ponucala 5 robckov, da sem si spucala nos.


četrtek, 01. avgust 2013

Tavajoci cuci

V soboto sva nekam sla... v neko stacuno al nekam, se ne spomnim. Anyway, na poti nazaj vozim fancy schmancy bimmerja z spusceno streho in zagledam en avto ki iz stranske ulice zavija na glavno za njem pa kot utrgan tece en corgi cucek... direkt na sredino glavne ceste kot strgan za avtom. Ustavim ob robu ceste, ker sem prepricana da bo zblojenega kuzka vsak trenutek zbil avto. Nekaj 100 metrov kasneje se cucek le nekako upocasni, ker avtu ne more slediti. Obvozi ga prvi avto, pa drugi in tako naprej... potem ga skoraj nagazi en mali avto a voznik pravi cas ustavi sredi ceste in vklopi vse smerokaze. Korakam proti kuzku, iz avtomobila v istem casu izstopi mlado dekle ki se pravtako poskusa priblizati kuzku. Kuza naju zmedeno gleda, ne ve kaj bi naredil... zopet ucvre na cesto in brezplodno luta naokoli. Potem le nekako pride nazaj na plocnik. Avtomobili se ustavljajo in gledajo... midve ne veva kaj bi naredili. Gledava ce ima kuzek kaksno ovratnico... nima nicesar a skoraj gotovo ima mikrocip. Recem punci da naj pocaka s kuzkom, da bom sla po transporter domov in bom nazaj cez 5min da ga pospraviva na varno. Kuza se nekako odloci da jo bo ucvrl nazaj v kontra smer. Cez nekaj 10 metrov se zopet ustavi in ne ve kaj bi naredil. Primem kuzka in ga dvignem. Kuza me prestraseno gleda... majhen in strasno debel je, lepo negovan. Nekaj sekund me cudno gleda nato pa zatuli kot da ga dajem iz koze, me posastno ugrizne in mi spizdi iz rok. Dobro... o psih nimam pojma. Ustavi se se en avto in iz njega izstopi visok moski in vprasa kaj delava. Poveva da misliva da je kuzek malo zmeden in da ga bo povozil avto. Moski se pogovarja s kuzkom in ga nagovarja da gre domov. Kuzek kot da ga razume ubere pot nazaj v naselje iz katerega je pritekel ko nor. Sledimo mu po cesti nekaj sto metrov... vedno globlje v naselju smo. Kuzek veckrat pogleda nazaj moskega, ki mu vztrajno prigovarja da mu pokaze kje je doma. Kuza tece naprej in mi mu sledimo. Koncno le pridemo do hise kjer imajo vsa vrata na siroko odprta, vkljucno z garazo. Moski kuzka vprasa ce je tukaj doma... kuza ga pogleda in jo svigne v hiso. Moski gre skozi garazo do vhodnih vrat in vprasa ce je kdo doma. Oglasi se zenski glas in kmalu se na vratih pokaze hvalezna zenska s kuzkom v narocju, vesela da smo cucija sterali nazaj domov. Odkorakamo nazaj vsak do svojega avta in dan se nadaljuje. Trije neznanci, majhen Corgi zmeden kuzek varno doma... happy ending. Veliko avtomobilov se je peljalo mimo na ta sobotni dan. Ustavili smo trije, ostali so zijali in peljali dalje. Sprasujem se ce bi isto storili ce bi po cesti taval otrok, ali ostarela oseba.

Komentarji mojih sodelavcev

Razvijalec:
"Ne morem verjet da vidim zensko ki ima odprt Visual Studio"
"Ne morem verjet da gledam zensko ki se telneta na serverje" (sam porte sem testirala)
"Wow... Oakenfolda mas na ipodu"

Receptorka:
"Oh my god BOOBIES!!!" (ocitno preopasan dekolte)