torek, 30. julij 2013

Moj ubrisani sodelavec in jaz

Vceraj sva sla s sodelavcem v bliznji shopping center... odlocno namenjena da si bova kupila zdravo kosilo kot npr. sushi ali sadje. Ob slastnem vonju cvrtega mesa so sli vsi zdravi plani takoj po gobe in sva ven odkorakala z kebabom in burgerjem. Malo pred izhodom sva zagledala trgovino ki je imela poleg vhoda zlozene metle in sva seveda takoj sprobala ce bi bile dobre za Harrya Potterja. Tokrat vsaj nisva kupovala cevljev in usnjenih jaken.

Danes sva se v isti shopping center odpravila pes, da sva odplacala kaloricne grehe od vceraj. Namen sva imela kupiti sushi... pa sva namesto tega zavila v Woolworths in kupila... dve vrsti kruha, majonezo, kumarice, sir, sunko, en kup azijskih noodle juhic, tapioco in posodo za kuhanje. In potem sva 4 vrecke hrane nosila nazaj v pisarno. Potem sva si v kuhinji delala sendvice, kuhala juhe in na koncu za pol pisarne skuhala bubble tea. V kastroli na sporgetu.

petek, 26. julij 2013

Nana... the egg hoarder

Da povem naso jutranjo zgodbo... grem na vrt in spustim omletarice ven. Donald takoj naskoci Sweetie... pa minuto za tem se enkrat. Par minut kasneje opazim da ena kura manjka... Nana! Zaslisim rencanje. Grem gledat skozi vrata v kurnk... nic, grem gledat zkozi loputo... nic, nobene kure notri. Pogledam za kurnk, nic. Rencanje postane glasnejse. Ne vem ali poslusam rencanje ali zadnje vzdihe umirajoce kure... skratka neko cudno grganje in vzdihi.
Pogledam pod kurnik in vidim da je kura tam, zabasana spodaj, nic se ne vidi. Pomislim da  stetje glav spet ni bilo opravljeno po pravilnih postopkih in grem zaslisat Rudija:
Jaz: "Si prestel kure sinoci?"
On: "Hmm... ja sem videl neke kure notri."
Jaz: "Koliko parov nog si videl?"
On: "Ne vem... je blo temno, se ni vidlo."
Jaz: "A si posvetil notri s svetilko?"
On: "Ja... nic se ni vidlo."
Jaz: "God damn it... prestet moras kure ko jih das spat! Dve raci in stiri kurje noge na precki!"

Greva oba ven, da mi asistira. Vzamem predpraznik da lahko pocepnem nanj in pogledam pod kurnik. Nana veselo skoci ven in me cela ponosna gleda. Pogledam spodaj in vidim jajca. Veliko jajc! Celo gnezdo! Zacnem jemati jajca ven... ena, dva, tri. Stiri, pet, sest... sedem! Sedem jajc je imela v ilegalnem gnezdu!
Nanina jajca

torek, 23. julij 2013

V Sydney in nazaj

Se par fotk najine ekspedicije "get da car" v Sydney in nazaj:
Ttelemu je kr fajn

Ta nov avto od prodajalca


Pr Big Banani :-)



Vozni park

Hmm... imamo problem 1. sveta - kam z voznim parkom?! Mal je guzva.



Mogoce rabiva kaj takega:

ponedeljek, 22. julij 2013

Tri jajca!

Danes zjutraj sem nasla 3 jajca! Najprej dva, enega kurjega in enega racjega, potem sem pa  zopet zaslisala kokodakanje v stilu "prid to pogledat... najboljse, najlepse in najvecje jajce na svetu sem znesla, sam prid to pogledat!!!" in voila, nasla sem se jajce stevilka 3, ki je bilo prav toplo, kura pa itak cist ponosna. Cist d-best... produkcija napreduje proti polnim kapacitetam in sem skoraj prepricana da je bilo vsaj eno izmed jajc od Nane. Torej imamo sedaj tri Omletarice: Sweetie, Psiho in Nano. Way to go girls! Donald pa tudi... za zajtrk naskakoval Sweetie una mu pa tudi z najvecjim veseljem kloako nastavljala.


nedelja, 21. julij 2013

Racji gang bang

Tole je danes zjutraj posnel Lovro... in med drugim nasel tudi prvo racje jajce. Raje sploh ne bom niti komentirala niti objavila fotografij vrta, ker sta v enem dnevu uspela vse razkopati, pospricati 1m visoko steno od hise totalno blatno, skopati 3 gromozanske luknje in scufati vec kvadratnih metrov trave. Rudiju se je skoraj vtrgalo ko je videl kaj sta z racjim gang bangom naredila... faking hell


Big Banana

sobota, 20. julij 2013

BMW #2

Danes sva letela v Sydney da sva se za Rudija kupila BMWja. Faking hud avto je, kaj naj rečem.

petek, 19. julij 2013

Poetic justice

Danes sem si v kuhinji prala loncek za kavo pa se priseta notri en izmed sodelavcev. Nonsalantno vzame iz moje skatle na polici eno nekompatibilno kapsulo za kavo in jo zabase v Aldijevo masino za kofe. Jaz ga opazujem. Rocko na kavnem avtomatu na trdo porine dol, ker kapsula ni prave oblike. Na konici jezika imam da mu svetujem da naj raje ne uporablja teh kapsul. Iz hladilnika vzame mleko in ko se vrne k kavni masini le ta mocno poci in rocko vrze nazaj gor, masina grdo ropota. Kapsula se je zataknila in potem jo je z nozem zokal na vso silo ven. Mu recem da naj raje ne uporablja teh kapsul pa mi odvrne da nima veze, da bo pac uporabil se eno kapsulo. Ko mu uporabljeno kapsulo uspe zbezati ven iz masine jo zabrise v umivalnik med moje roke. Iz skatle pred mojimi ocmi vzame se eno kapsulo in jo ponovno na silo zatlaci v kavno masino. Masina zopet ropota, se trese in iz naprave ne tece kava.
Mu recem da res priporocam, da ne uporablja teh kapsul, ker sem jih kupila v Woolworthsu namesto v Aldiju pa me v zadregi pogleda, ker je dojel da sem ujela njegove kradljive prste... in potem mi rece da nima veze, ker so ga povisali v vodjo ekipe.... oooookay, ampak masino si pa vendarle pokvaril. Poeticna pravica, haha.

četrtek, 18. julij 2013

El numero quattro

Jajce stevilka 4 je bilo najdeno danes zvecer. 4 jajca v 4 dnevih, not bad. Naj produktivnost le narasca do polnih kapacitet :-)

torek, 16. julij 2013

Mini jajcko #2

Danes zjutraj je bilo najprej vse tiho in sem se pripravljala na odhod v sluzbo, ko sem iz kurnika zaslisala glasno kokodakanje. Nekako takole, samo se malo bolj dramaticno:

Takoj sem letela ven na vrt, cevelj na eni nogi, copat na drugi, da sem preverila cemu tak cirkus. Pa sem odprla vrata in so se omletarce nemudoma zapodile ven in zacele bolj potihem kokodakati. V gnezdu pa me je cakalo novo mini jajcko, ki je bilo se zelo toplo, tako da ga je ocitno kura zvalila le nekaj sekund pred tem in prihod jajca in svojega naprezanja oznanila s takim kokljanjem. Bi bila bolj happy ce bi malo bolj potihem godrnjala, namesto da se oglasa skoraj tako kot petelin.
Keep 'em coming girls!

ponedeljek, 15. julij 2013

Mini jajcko

No, pa smo ga docakali! Danes sem omletarce zjutraj spustila ven in za razliko od prejsnjih dni je bila Psiho mirna in tiha, zadovoljno se je takoj zapodila v posodo s hrano. Potem sem pogledala v gnezdo in glej poglej, notri me je cakalo malo jajcko. Ocitno ga je kar nekaj dni nosila v riti in bila zaradi tega ultra tecna... mogoce vseskupaj sploh ni imelo blage veze z novo raco.


petek, 12. julij 2013

Shiny bemfl

V torek sva dala avto spolirat profesionalcu, kot alternativa prebarvanju. Prisel je na dom, z svojo opremo, tisocimi flaskami raznih polirnih substanc, gobicami, krpicami, napravo za poliranje itd. Mulc, potetoviran in spircan v nulo... njegov avto je vsekakor kazal na to da je cisto pravi profi, saj se je svetil bolj kot Swarowski trgovina.
Moram priznati, da sem bila zelo skepticna, ce bo mojster uspel spolirati do nekega zadovoljivega rezultata, glede na to da je bila barva zelo flekasta in obledela. Ko sem prisla iz sluzbe sem bila impresionirana. Razen nekaterih prask in parih flekov sem in tja, se avto sveti kot nov in barva je veliko bolj zivo rdeca.

Zdej pa se menjava bremz, retrim in instalacija solidnih zvocnikov pa smo dosegli perfekcionizem.

sreda, 10. julij 2013

Donaldova punca #2

Tokrat samo nekaj fotografij... danes so ble Omletarce relativno tiho, razen obcasnega kvakanja in kurjega negodovanja, je bil hrup v mejah normale.










sobota, 06. julij 2013

Donaldova punca

Danes sem se odpeljala 260km dalec v Esk in nazaj, da sem kupila punco za Donalda, ker v Brisbanu in okolici ni bilo nobene. Vse kar je bilo na prodajo so bili miniaturni ducklingi ali pa sami racmani, pa se to povecini drugih sort. Bil je lep in soncen dan, celih 24 stopinj celzija... torej streho dol pa na road trip.

Miss Sweetie

Ko sem jo pripeljala domov sem kure in Donalda zaprla v kurnik, raco pa spustila v zunanjo ogrado, da se najprej malo spoznajo. Ojej ojej... v trenutku ko sem jo spustila ven iz skatle je zacela tako na glas kvakati, da so jo pomoje slisali v radiju 200m. Potem so se zacele pizditi se kure, ki so tako nemarno tecno in na glas kokodakale. V roku 5min sem ze slisala komentarje o kurah izza ograje pri sosedih. In potem sem raco futrala s kruhom, da bi jo utisala in kuram grozila da jim bom vratove zavila ce ne zaprejo kljunov pa ni nic kaj dosti pomagalo... par minut je bila tiho potem pa spet zacela gagati kot nora. Ce ni gagala ona, so se pizdile kure. Donald pa je stal ob ograji in bil prvih nekaj minut presenetljivo tiho... samo zijal je v belo princeso in jo poziral z ocmi. Izgledal je povsem ocaran in zaljubljen. Potem je ratal cisto pohoten, ker se je tako zagrel za sexy Miss Sweetie in je spet poskusal naskakovati kure tako da je zanetil se vecji spetir in so se spet vsi drli. Ajajaj. Po kaksni uri so se koncno malo umirili in so tulili samo se na vsakih 5 minut.

Ko je slo sonce dol je bil cas da jih pospravim v kurnik in me je resno skrbelo kaksen kraval bodo naredili in kako na glas se bodo drli. Ker ce bi se drli celo noc, bi sosed dobil zivcni zlom. Najprej sem Donalda in tecne kure spokala v notranji del, potem pa mi je Rudi malo asistiral. Raca je spet zacela tuliti ko nora pa sem jo po hitrem postopku v paniki zagrabila za vrat in je nemudoma utihnila. Potem sem jo parkirala v notranji del in zaprla loputo. K sreci so se vsi takoj pomirili, le Donald je razveseljeno malo zapiskal in se takoj stisnil k svoji novi izvoljenki.

petek, 05. julij 2013

Zima zima soncna

Danes zjutraj sem zastartala BMW igraco in na prvem kroznem dobila imenitno idejo - steho dol! Soncna ocala gor, francosko muziko na radio in sirok nasmeh na obraz na poti na Gold Coast.

Donald je zopet poskusal natepavati koklje! Hormonalen je in cist potreben.

četrtek, 04. julij 2013

Ognjeni krst

Torej prejsnjo sredo sem zacela z delom pri novi firmi na Gold Coastu. So far so good, ultimativno so vsi s katerimi sem interaktirala do sedaj izpadli normalno. V sredo so me posedli v pisarno nekoga, ki je bil tisti dan odsoten in mi v uporabo dali njegov totalno shitty kompjuter. Kista je mlela in mlela in niti ni shendlala socasnega poganjanja vecih programov kot je v moji navadi. Prvi dan so mi na kratko razlozili za kaj se gre in kaj bi radi od mene - da analiziram trenutno stanje in se "umestim" v ekipo. Casa za umestitev ali ni bilo, ali pa si ga sama nisem dala... I hit the ground running. V roku 2 ur sem ze sarila po serverjih in spisala prvi dokument. Kje smo, kaj imamo in kaj rabimo za nadaljevanje dela. Potem je sledilo nekaj pogovorov z managementom in ureditev potrebnih orodij po hitrem postopku. V ozadju je nekdo ze gradil masino po mojih specifikacijah, problem je bil le v tem da na voljo ni bilo nobenih monitorjev. Od dobavitelja so ze poskusali kupiti monitorje, a je bil rok dostave 3 tedne, ker je bil konec financnega leta in je cela drzava sla mental na investicijah v racunalnisko opremo. Naslednji dan se je lastnik racunalnika vrnil, cel smrkav in kasljajoc in zato so me prestavili v meeting room z neko drugo racunalnisko kisto z monitorji a brez ustreznih kablov. Kable smo nekako nasli, a so imeli napacne pine tako da smo resno razmisljali da bi sli dol v fabriko nekomu rect, da nepotrebne pine z klescami izpuli iz kablov... vse za produktivnost! Drugi dan moje glavno orodje sploh ni bil racunalnik, pac pa mozgani... logicno! Zvezek in kuli iz katerega je v potokih teklo crnilo in mozganske tokove in ideje spreminjalo v krace na papirju. Tretji dan so ze vsi vedeli da vijolicna decva vozi rdecega rdecega BMW cabrioleta in ko sem vkorakala na recepcijo je nemudoma zazvonil telefon, da so me prijazno obvestili, da prestavim avto, sicer mi bodo Gold Coastarski revenue collectorji nanj nabili listek za napacno parkiranje v industrijski coni sredi pizde materne. Racunalnik je v petek dobil potrebne kable brez nepotrebnih pinov, ki sem jih prinesla od doma, ker sem pac v neki skatli v pisarni nasla kabel, ki je pasal kot ata na mamo. Sledilo je magicno ustvarjanje kode, ki ni obstajala, zgolj z enostavnim namenom analiziranja kompleksnosti. Rezultat... kompleksnost je srednja, z cca 5000 vrsticami kode, razvojno okolje je bilo postavljeno, uvodni dokument razsirjen in sledilo je se vec sestankov. CIO mi je omenil da imajo v ponedeljek meeting z vsemi velikimi zivinami v drzavi.

V ponedeljek se prikazem in se komaj uspem logirati v racunalnik in si skuhati kavo, ko me obvestijo, da naj se pridruzim famoznemu sestanku v board roomu. Ouki douki! Grem dol in shejkam roke z vsemi sefi sefov, ki so prav s tem namenom prileteli iz vseh koncev Avstralije na Gold Coast in glavnim sefom sefov. Mkay! 2-urni sestanek???... japajade! Zakljucili smo ob 6. zvecer po 9. urah, ko so bili moji mozgani vec kot scvrti. Tehnicne debate... niti ne, pac pa strateske, vsebinske in vse kar je vmes z ljudmi, ki so nadrejeni vec kot 10.000 zaposlenim z milijonskimi dobicki. Tudi ce bi me obvestili, da je "sestanek" bil planiran s taksnim obsegom ne bi nic pomagalo, ker se na take stvari cez vikend enostavno ne mores pripraviti in bi mi storili vec skode kot koristi, ker bi od petka do ponedeljka stresirala samo o tem. V torek sem se prikazala z misljenjem da smo ognjeni krst prestali v ponedeljek... nope! Sledil je se en dan globokih debat, med katerimi so izbruhnili vulkani mozganskih neviht. Mozganske celice so dale od vsebe vse kar so imele. V sredo sem spala vsega skupaj 2 uri, preostalo sem v glavi imela infinite loop vseh sestankov in idej... tudi med spanjem se mozgani nizo izklopili. Ko sem se naslikala v sluzbi so moji interni motorji so obratovali na 200% a juica je zmanjkalo. CIO mi je predlagal da se zvecer napijem vina in dam noge v luft... in god damn it... scuzala sem pol flase prvovrstnega shiraza in zaspala ko beba. Zjutraj sem 20 minut iskala kljuce od Rudijeve zverine in se na Gold Coast pripeljala z zelenim Kawasakijem... sedaj ze vsi vejo da sem colourful! Danes je sledilo pisanje reporta o vseh stvareh ki smo jih diskutirali v preteklih 5 dneh, skupaj s sodelavcem iz Sydneya. Ob 1h popoldne sva CIOju dostavila report in ob 3:30 smo zakljucili ko je moral Sydneysider na letalisce. Ko sem ob 6h popoldne odsla domov je bil CIO na meetingu s CEOjem. Jutri pricakujem akcijski plan.

People, passion, place... baptism of fire!

Rapist duck

Vceraj sem se zbudila nenavadno zgodaj zjutraj... ob ene 5:30 sem bila ze mlahavo budna in zaslisala sem cudno kokodakanje. Najprej se mi je zdelo da si v snu vseskupaj zgolj zamisljam. Ko se kokanje se parkrat oglasilo, sem se pocutila kot da me iz sna prebujajo materinski klici. Mama, pridi ven, nekaj je narobe! Maaaama! Ker sem zjutraj lena kot fuksa seveda nisem takoj vstala iz postelje, a kurji klici so me vztrajno vabili. Nenavadno... kure so valda tiho, dokler jih ne spustis ven ali pa je sonce ze res visoko na nebu. Ce te ob neprimerni uri klice kura, je gotovo nekaj cisto zares narobe... in je tudi bilo. Ko sem si koncno skuhala kavo, odprla obe ocesi, nadela svoje pinky gumi batafukerje in odvandrala ven, sem na vrtu nasla zgubljeno kuro, ki je ocitno celo noc tavala naokoli. WTF moment... kako je prisla ven?! Odgovor... ni! Stetje glav prejsnji vecer ni bilo opravljeno po pravilnih postopkih in zadostnih standardih, torej je nesrecnica ostala zaprta zunaj kurnika. Edina logicna razlaga. No, s kuro je bilo vse OK in je bila zelo vesela, ko sem jo zdruzila z njenimi pajdasicami. Kaj takega si ne morem vec privosciti, ker kokodakanje in negodovanje kure ob 5h zjutraj zagotovo ne bo povseci ta tecnemu sosedu. In ce je klokanje zbudilo mene od mrtvih, si je sosed prav gotovo medtem ze pisal zapisnik in strokovno zbiral fotografske dokaze.

Danes zjutraj sem Omletarce spustila ven in imela priloznost opazovati Donalda pri dvorjenju... ali bolje receno - fuk fehtanju. Ni nic kaj nezen ljubimec... on bi sel takoj k stvari. Zagrabil kuro za vrat in jo naskocil! Pa punce niso bile za akcijo in so mu to precej glasno povedale. Da je Kvakica pravzaprav Donald se mi je svitalo ze nekaj casa. Pretekli vikend pa sem spol nedvomno preverila po strokovni konzultaciji na Googlu. Zvok gaganja je nedvomno piskajoce moski pa tudi prisotnosti prifrknjenega repa se ne da zanikati.

Kaj torej storiti? Hrustljava raca za vecerjo? To mi je v sali predlagalo kar nekaj ljudi... enako glasni so bili tisti proti. Racionalno je nekaj treba narediti, nedvomno. Sledila je torej raziskava postopka za pripravo predcasne martinove pecenke. Vse lepo in prav... nasla sem video od osebe, ki stremi k zivljenju na naraven nacin in da ljudje jemo tudi meso je pac dejstvo zivljenja, ki vkljucuje klanje zivali. Ogledala sem si video prisebnega cloveka, ki je pokazal kako se na cimmanj stresen nacin potamani raco, jo oskubi in pripravi za konzumacijo. Lahko to storim? Fizicno lahko, psiholosko ne zelim... male cute racke, ki je prve tedne svojega zivljenja navduseno piskala ob moji prisotnosti in mi sledila kot otrocek enostavno ne morem potamaniti. V glavi se mi je odvrtel celoten mentalni film o tem kako bi belega lepotca nezno odnesla zadaj za hiso, mu glavo pristavila na lesen kol in mu s sekiro odsekala glavo in nato gledala kako njegove oranzne noge se kaksni 2 minuti migajo, medtem ko mu kri odteka iz telesa in se zivcni signali ustavljajo. Nato bi ga za minuto potunkala v vrelo vodo in zacela cufati prelepo belo perje. Nocem, ne da ne morem!

Za Donalda torej iscemo nov dom. Nekje kjer bo imel primernega kompanjona. Ce to ne uspe, potem sem mnenja, da ce mora it, moram biti jaz tista, ki opravi umazani posel. Ne zdi se mi prav, da bi za klanje najela nekoga drugega, da bi se kot Poncij Pilat oprala vsakrsne odgovornosti. Jaz sem ga kupila, jaz sem ga futrala, mu mazala noge z vazelinom, da mu niso razpokale itd. Ce sem bila dovolj "neumna" da sem ga kupila, moram tudi nositi vso odgovornost nad njegovim zivljenjem. Ce sem na koncu jaz tista ki ga potamani, se moram iz tega nekaj nauciti.

ponedeljek, 01. julij 2013

Iz arhivov

Tole je fotka enega izpita, ki sem ga popravljala ze ene 2 leti nazaj. Student zgleda na tisto 3. vprasanje ni vedel odgovora pa je narisal eno slikco, ki je bila precej zabavna... robotki ki se streljajo med seboj, ker so morali za seminarsko nalogo implementirati robote.