četrtek, 31. januar 2013

Rudi otipava rit od J.Lo

Med obiskom Amsterdama, sva si ogledala tudi muzej Madame Tussauds, kjer je Rudi absolutno moral sprobat rito od Jenifer Lopez.

torek, 29. januar 2013

Islandija - vulkani in ledeniki

Predzadnji dan sva se potikala po jugu Islandije, na območju kjer je leta 2010 izbruhnil vulkan Eyjafjallajökull.
Ob poti sva se ustavila tudi pri dveh slapovih in se z snežnimi sankami vozila po ledeniku pod katerim lezi vulkan Katla. Katla je nazadnje izbruhnila leta 1918 in glede na to da v povprečju izbruhne vsakih 50 let, je ze nekoliko overdue in ga vulkanologi budno spremljajo s pomočjo senzorjev, ki zaznavajo premike. Ker vulkan lezi pod ledenikom, ki je kot velika skleda ledu, največjo nevarnost za prebivalce povzročajo poplave, ki jih sproži izbruh.


Eyjafjallajokul ledenik





Tole pa je definitivno moja najljubša fotografija s tega potovanja.





Frozen face

Diner by the road

ponedeljek, 28. januar 2013

Ciklon

Zadnje 3 dni se preko Queenslanda pomikal ciklon, ki se je formiral v bolj tropskem območju na severu države. Ciklon je povzročil kar nekaj poplav in drugih nevšečnosti zaradi sunkov vetra in obilnih padavin.
V Brisbanu je bilo najhuje včeraj zvečer in preko noči. Spala sem bolj malo, ker je veter povzročal kar nekaj hrupa. Dež je padal precej postrani in veter pretežno pihal iz vzhodne smeri, kar pomeni da je neprestano zalivalo vhod in sem morala brisati vodo, ki je curljala skozi vhodna vrata na laminat v hodniku.

Najhujše je mimo. Sicer pretirane škode ni. Vrt je sedaj dobro zalit, water tank poln deževnice. V okolici hiše je polomljenih nekaj vej z dreves. Brisbane City Council je objavil osvežene zemljevide poplavnih območij. Najina ulica je poleg poplavnega območja, vendar je na zemljevidu označena samo možnost vode na cesti.

Ce koga zanima vec informacij, si lahko prebere v zivo osvezeni clanek na Brisbane Times:
http://www.brisbanetimes.com.au/queensland/brisbane-live-monday-january-28-20130128-2dfkj.html

Prilagam nekaj fotografij iz okolice:
Ah jebat ga, bo treba nov teglc kupit




Bližnji potok se je malo razlil



Nepričakovani obiskovalec


Islandija - gejzirji

Najina islandska tura je pokrivala le jugo-zahodni del države. V tem delu Islandije so vse večje zanimivosti.
Četrti dan sva se odpravila proti notranjosti Islandije - proti Geysirju. Na pot sva se odpravila ze zelo zgodaj in se ob poti ustavila pri Keridu. Zal je bila ura komaj 11. zjutraj, ko sva se potikala okoli Kerida. Sonce je komaj vzhajalo in tako so fotografije zelo slabe zaradi pomanjkanja svetlobe. Vse izgleda modrikasto.

Kerid je sicer jezerce, ki je nastalo kot posledica vulkanskega kraterja. Z informacijskega posterja je bilo razbrati, da je jezerce nastalo ko se je magmatska komora pod jezerom spraznila in se sesedla. Visina vode v jezeru indicira visino vodne mize.
Pot sva nadaljevala proti Geysirju, kjer sva si ogledala famozne izbruhe vrelcev. Geysir je manjse obmocje, kjer se nahaja vec taksnih vrelcev razlicnih velikosti. Nekateri izbruhnejo vsakih nekaj minut, drugi brbotajo neprestano.




Na obmocju je prisoten mocan vonj po zveplu... zaradi gejzirjev... in drugih razlogov :-)

Konc heca... zdej pa cisto tapravi izbruh gejzirja (sem malo popravila kvaliteto videa):


Za raziskovanje Islandije je priporočljivo najeti avtomobil. Obstaja pa tudi veliko ponudnikov ekskurzij.

Ob poti do Gullfossa naju je presenetila ledena cesta. Sva bila kar vesela, da sva na avtu imela jezevke.

Pri Gullfoss slapovih je bil sneman tudi film Prometheus. Vsekakor impozantni slapovi.

Gullfoss slapovi


Islandska pokrajina pozimi

nedelja, 27. januar 2013

Islandija - Reykjavik

Prve tri dni sva preživela v Reykjaviku. Prvi dan kaj dosti od dneva nisva imela, ker sva se cel dan presedala po Kopenhagenskem letaliscu in prispela na letalisce v Keflaviku zelo pozno... vsaj občutek je bil tak. Islandija je na večini evropskih zemljevidov prikazana tako, da izgleda kot da je pravzaprav zelo blizu Skandinavije, v resnici pa je milo rečeno precej oddaljena od evropskega kontinenta. Wikipedija pravi da je veliko blizje Grenlandiji kot pa kontinentalni Evropi. Sklepam da je ta anomalija posledica ukrivljenosti zemlje in dejstva da Islandija lezi tik pot arkticnim pasom. Kakorkoli ze, polet iz Kopenhagna je trajal cele 3 ure in pol.
Drugi in tretji dan v Reykjaviku sva porabila za sprehode po centru mesta.
Rudi pozira na glavni ulici v Reykjaviku
Islandija ponoči izgleda prav čarobno - vse je okrašeno z lučkami. Stanovalci večstanovanjskih objektov se med seboj verjetno dogovorijo kako bodo okrasili stavbo, saj je bila večina objektov prav okusno svetlobno okrašenih, npr. vsi stanovalci so imeli na balkonih rdeče lučke in na oknih bele svečke.
Center Reykjavika

Tretji dan sva sla na izlet z ladjo, kjer smo iskali kite, delfine in razne ptice. Na žalost nismo videli ne kitov, ne delfinov in niti puffinov. A na ladji je bilo zelo udobno, toplo pa se alkohol so stregli. Nazaj do hotela sva se primajala kot prava mornarja.
Pogled z ladje
Takole je sonce izgledalo v začetku januarja ob 1h popoldne. Sonce v zimskih mesecih res ne zleze kaj dosti nad obzorjem in ima človek pravzaprav neprestano občutek da sonce ali vzhaja ali pa zahaja. Sonce pokuka na plano sele ob približno 11h zjutraj, ves čas komajda visi nad obzorjem in zaide ob približno 4h popoldne. Telo te ves čas poskusa prepričati da sonce zahaja in da je čas za spanje, kar je ultra nadležno, če voziš avto. Mene je neprestano popadala neka nerazumljiva utrujenost in zjutraj se je bila prava muka pobrati iz postelje.
Sonce na najvišji točki nad obzorjem

V Islandiji prav veliko kulinaricne izbire ni. Pretezno se povsod prehranjujejo z razlicnimi oblikami junk fooda - hamburgerji in hot dogi. Ob islandski klimi to niti ni tako zelo cudno, saj ima clovek tam obcutek da mora na dan zauziti vsaj 5000 kalorij, preferably v obliki mascobe.
Tako sva se nekega vecera odlocila za romanticno vecerjo po navdihu Pulp Fictiona. Big Kahuna & Five Dollar Milkshake je vsekakor zgledal mamljivo...
Pulp Fiction inspired menu
  
...vendar sva se na koncu odlocila za Royal burger with cheese. Obvezna priloga seveda - Viking pivo. Burger je bil nadvse odličen.
Royal burger with cheese

Vlaga

Trenutno gre preko Queenslanda tropski ciklon, ki nam je prinesel dolgo pričakovani dež... in seveda tudi konkretno vlago.

P.S. fotke z Islandije prihajajo, samo da jih malo poeditiram

sobota, 26. januar 2013

Mrs Consuela


Tisti ki me poznajo vedo da ne znam kuhati. That's right. Moji zgodnji poskusi v kuhanju so se končali bolj klavrno, poleg tega pa je vsaj pri nama z Rudijem tako, da ljubezen definitivno teče skozi želodec. Ko sva se davnega leta 2001 spoznala me je najprej očaral s čajanko, čez nekaj dni pa z špageti carbonara... in to je bilo to. Instantno sem vedela, da bo tega dedca treba oženit. V svoje lastno stanovanje sem se preselila že rosno mlada. Pospravljanja, pranja cunj in podobnih gospodinjskih opravil sem se hitro naučila... kuhanja pa nikoli. Karkoli sem skuhala je bilo naravnost ogabno, komaj prebavljivo in na izgled taksno kot da je nekdo hrano predhodno že pojedel in potem nazaj izbruhal na krožnik.

Ko sva se preselila v Avstralijo sem imela se nekaj klavrnih poskusov v kuhinjskih mojstrovinah. Moj repertoar kulinaričnih skillzov je obsegal zgolj napol prebavljive čokoladne muffine in jajca na oko. Ko pa sem dvakrat zapored skoraj zažgala kuhinjo, sem dobila prepoved približevanja štedilniku.



Te dneve imam več prostega časa, ker trenutno nimam standardne 9-5 službe. Naredim kaj malega, predvsem za University of Queensland, kjer bom v prihodnjem semestru spet vodila praktične ure zbiranja requirementov in modeliranja z UML-jem. Rada si predstavljam, da izgledam nekako kot tele sexi deklice na zgornji fotografiji. Ko pride dragi možek iz službe, je hiša pospravljena in večerja skuhana. Po večerji pa lahko pade se kakšen "bend me over", da je dragi mož polno potešen.
Ta teden sem tako večerjo skuhala vsak dan in presenetila samo sebe. Rudi je ponosni lastnik cele knjižnice kuharskih knjig. Tiste od Jamieja Oliverja sem gladko spustila, ker za veliko sestavin se v življenju nisem slišala. Prav tako so bili izpuščeni vsi stir fryi in podobne azijske jedi, ki od kuharja zahtevajo, da se milo rečeno zna s svetlobno hitrostjo obračati na petah in vrteti kuhnco. Prvi dan sem ob razmišljanju o tem kaj naj skuham pomislila na to, da s slow cookerjem gotovo nimam kaj dosti za zajebat, pa kuhinja tudi prav gotovo ne bi končala v plamenih. Tako sem vrgla piščanca, krompir, sweet potato, čebulo, nekaj fižola in timijan v slow cooker in potem kakšne 4 ure čakala na čudež. Rudi ni imel blage veze da sem se namislila kuhanja in me je po prihodu domov prav debelo gledal. Zagarantirala sem mu da bom jedla skupaj z njem in ga tako prepričala, da ga ne poskušam zastrupiti. Končna čorba je izpadla kar vredu... mogoče bom naslednjič uporabila kakšen drug kos piščanca, prsi so po kuhanju v slow cookerju namreč malo puste.
Drugi dan je padla japonska večerja - riž z trakovi govedine v sojini omaki. Simpl ampak okusno. Meso je bilo le malenkost zažgano.
Tretji dan sem skuhala piščanca v gorčični omaki z pire krompirjem... alo to je bila že ultra advanced mojstrovina za mene. Gorčična omaja z jogurtom se mi je malo zgrudila, ampak je bilo vse skupaj se vedno prebavljivo.
Četrti dan sem si rekla, da če skuham špagete z paradižnikovo omako in olivami (Barilla) nimam kaj zajebat... razen da se mi je zdelo kot da sem dala kuhat veliko količino špagetov, na koncu pa jih je na krožniku zgledalo bore malo. Dragi mož tudi ni bil pretirano navdušen s sadno solato kot prilogo.
Danes bo na krožniku piščanec s kuskusom... fingers crossed da ne zažgem bajte.

petek, 25. januar 2013

Tunel do mačjaka

Danes sem se lotila projekta: Tunel do mačjaka.
Zjutraj sem si zrisala prvi načrt, ki pa sem ga hitro opustila. Porabila bi veliko preveč materiala, strukturalna integriteta pa ne bi bila nič boljša v primerjavi z preprostejšo arhitekturo.
Problem je bil v dveh stvareh:
  1. Kako tunel priklopiti na okno?
  2. Kako tunel priklopiti na mačjak?
Na mačjak sem najprej horizontalno namestila  leseno planko, ki stabilizira tunel da se tesno prilega k mreži mačjaka - sicer bi bilo vse skupaj bolj mlahavo. V planko sem zvrtala 4 luknje in jo z plastičnimi zip ties pritrdila na okvir mačjaka. Mrežo mačjaka sem potem z vrvico (za lovljenje rib) prisila na okvir tunela in v mreži izrezala luknjo.




Pri priklopu na okno se mi je porodila ideja, da bi zgradila lesen okvir, ki bi se prilegal okenski polici. Okvir sem izrezala iz 65mm širokih in 19 mm debelih plank iz relativno trdega les za stabilnost in odpornost proti elementom. Kupila sem jih v Bunningsu in mislim da je bila cca 2.6m dolga planka $7.
Planke sem najprej poskušala rezati z ročno žago, a mi je po kakšnih 20 minutah skoraj odpadla roka, ker je bil les tako trd, žaga pa tako kilava.

Sem bila že namenjena da grem nazaj v Bunningsa po cirkularko, ki so relativno poceni, recimo od $50 naprej. K sreči sem se spomnila da sem že pred časom kupila vbodno žago za celih $19... kitajska roba. Ker vbodne žage se nikoli v življenju nisem uporabljala sem najprej preštudirala navodila in si takoj zatem skoraj odrezala prst. Rezilo ki je prišlo v paketu za žago je bilo za absolutno en kurac, dobro edinole za rezanje prstov. Torej sem odšla v Bunnings po nova, malo bolj kvalitetna rezila za okoli $5. Ko sem rezilo zamenjala je žaga cisto drugače delala... rezanje je bilo lepo gladko, brez potrebe za uporabo sile. Okvir sem skupaj sestavila s pomočjo lesnih vijakov.

Potem sem morala malo predelati tunel. Prvi lok sem ločila od mrežice in ga prestavila malo bolj nazaj, da mi je na začetku tunela ostalo malo proste mrežice. Sliši se enostavno ampak se mi je vse skupaj zapletlo v mrežico in sem rabila kakšnih 45 minut da sem nastali šmorn odpletla. Prvi lok tunela je namreč malo daljši, da ga lahko zapičiš v zemljo. To mrežico sem potem ovila okoli lesenega okvirja in vse skupaj prislonila ob okno.