sobota, 17. julij 2010

Se vec stvari urejenih

Saj tega ne mislim v slabem smislu, pa vendarle se sprašujem koliko stvari je se treba urediti pred poroko. Sedaj upam da sem poskrbela ze za vse. Rezerviranega imam zobozdravnika za beljenje zob, kozmetičarko za globinsko čiščenje koze, cvetličarko za poročne šopke in dekoracijo, neko deklino za nohte itd.
Treba je kupiti se za Rudija obleko in smo počasi tam. Upam. Ker se je v preteklih dneh izkazalo, da se zdaleč nisem blizu konca, ko sem si domišljala novih in novih stvari, ampak sedaj tudi če kdo odpove, poroka bo pa pika.
Med drugim je Rudi v sredo zjutraj postal stric, rodila se je namreč nečakinja. Čeprav tega sprva nisem dojela, sem tehnično torej tudi jaz postala teta. Najino novo nečakinjo in njeno veselo mamo sva torej te dni obiskala v Postojnski porodnišnici. Oba sva jo za nekaj minut prav prestrašeno in previdno pestovala, saj je mala biba namreč videti tako majhna in... fragile. Kot da bi na njej na veliko pisalo "handle with care". Nekoč bo verjetno ena taka biba najina.

sobota, 10. julij 2010

Odkljukanih par stvari na seznamu:

Danes zjutraj sva se dobila z najinim poročnim fotografom Deanom Dubokovicem. Ne vem zakaj sem pričakovala nekega rahlo ekscentričnega in arogantnega tipa. Kot bi rekli Avstralci: "Truth couldn't be futher away from reality". Dean se je izkazal za zelo prijetnega in profesionalnega fotografa. Sprejel naju je v svojem ateljeju v Medvodah in ob prijetnem klepetu sva mu razložila kako želiva da fotografsko zajame najino poroko in kako želiva organizirati albume. Vse najine želje je poslušal in nama tudi malo svetoval, kako je najboljše organizirati fotografiranje glede svetlobe in če bi želela kakšne specialne fotografije.

Po tem sva nekako poskušala organizirati se poročne obleke. Rudi je želel kupiti nekaj za sebe pa se zal ni izšlo (ni drame, bomo malo kasneje), jaz pa sem svojo obleko nesla k šivilji, da jo malo popravi in da mi všije posebne trakce, da jo bom lahko po obredu spela in se mi ne bo vlekla po tleh.

Genialno mi je po vsem tem uspelo oditi se po vabila, ki pa jih žal nisem mogla dobiti že sprintanih zaradi časovne omejitve. Bodo pa na roke napisana, kar je morda se lepše. Obenem sem oddala tudi naročilo za mala darilca za vse povabljence.

petek, 09. julij 2010

Prispela v Slovenijo

No pa sva srečno prispela in sva v Sloveniji tehnično že 3. dan. Prvi dan je bil malo tako tako, ker sva bila utrujena od vožnje, ki je mimogrede enostavno trajala celo večnost ne glede na to da so bili leti kolikor se le da direktni. Nisva se seveda mogla izogniti obisku mojih staršev. Predvsem sem si želela videti svojo sestro Darjo. Mala dela v lokalnem klubu študentov in je tako zrasla, da človek samo debelo gleda in postala tako čedna, da se lahko fantje kar postavijo v vrsto.
Drugi dan sva preživela delno v Ljubljani pri Rudijevi mami, ki nama je zelo prijetno uredila najino staro sobo in sva se počutila zelooo domače. Potem sva sla seveda pozdraviti se Rudijevega očeta v Velenje. Med drugim sva se srečala s starimi velenjskimi prijatelji in se kar nisva mogla načuditi kako so se stvari spremenile. Kamorkoli sva sla, naju je dočakala neizmerna gostoljubnost. Zahvaljujem se iz srca vsem, ki so me nafutrali z pršutom, kislimi kumaricami, olivami in domačimi salamami.
V prihodnjih dneh naju čaka se kar nekaj opravkov in obiskov vseh možnih prijateljev. Res je lepo spet biti v domovini in se vedno si ne morem napasti oči nad vsem zelenjem.

Če sva slučajno koga po nesreči izpustila, naj lepo prosim pošlje telefonsko številko ali kakšen drug kontakt preko emaila.

nedelja, 04. julij 2010

One more day

Še en dan pa se odpraviva proti Sloveniji. Vse priprave so že v polnem zagonu in moram reči da sva se tokrat prav dobro zorganizirala. Ker sva imela v petek rutinski obisk landlorda se je bilo potrebno začasno znebiti dodatnih 4 mačkov. Odšli so na dvodnevne počitnice k prijateljici Tess. Hišo sva v nulo pospravila - hvala bogu za čistilko Slavo, oprala vse cunje, Rudi jih je obešal, jaz sem jih zlagala itd. Dva kufra oz. potovalne torbe so že pripravljene v eni izmed sob in ze napol spakirane. To je pravi rekord, glede na to da imata običajno g. project manager in g. team leaderka navado v zadnjem trenutku letati sem in tja kot kure brez glave.
Včeraj je bil najbolj naporen dan. Navsezgodaj zjutraj sem odšla po mačke, ker je ob 9 prišla ena družina pogledat za tamalega scartančka. In so se odločili, da ga posvojijo, meni pa so bili tudi zelo vseč in sem prepričana da bodo odgovorni lastniki.

Sledil je obisk pri osebnem zdravniku. Po mojih kalkulacijah bi namreč dobila menstruacijo ravno na dan poroke, kar pa je seveda nepraktično ker... bi mladoporočenca logično rada seksala (aja... a tega niste vedeli, hitro v cerkev eno zdravomarijo zmolit) in ker na žalost ne prodajajo tamponov v velikosti klobas. Menjavanje tamponov ali vložkov v poročni obleki... yeah, I don't think so. Zdravnica je torej brez prerekanja predpisala nekaj kar lahko za dobra dva tedna prestavi menstruacijo. Druga stvar, ki sem jo hotela zagotoviti pa je to, da na poročni dan ne bi niti pod razno in slučajno imela kakšnih aken, ki jih dobim od litija. Hočem kozico na obrazu mehko kot dojenčkovo ritko. Ni panike, je rekla dohtarca in predpisala se neko kremo. Ko sem jo šla v lekarno iskat sem zanjo plačala skoraj $50 in se momentalno malo razpizdila nad tem. Potem pa sem le pomislila na to koliko stanejo razne Olay in Loreal kremice, ki nam obljubljajo kozo brez gubic. Če bi bilo seveda vseskupaj res, potem bi imeli naokoli en kup 60-letnic s popolno kozo pa situacija ni taksna. Če mi torej ena krema na recept dejansko pomaga pri aknah, se zahvaljujem farmacevtski industriji in nimam ugovora na ceno.

Odšla sva tudi v Diamonds International po najina poročna prstana. Naročila sva ju že uhuhu dolgo časa nazaj pa so žal malo zasračkali in je moj prstan prišel nazaj z napačnim finishem in ga je bilo treba popraviti. Tokrat je s prstani vse okay.
Po tem sva odšla se v Valley kupit nekaj daril za domače.
Zvečer sva dobila na obisk se dva prijatelja, Briony in Braidena, ki sta nama prinesla njuno poročno darilo - dva kristalna kozarca za šampanjec s katerima lahko nazdraviva na poroki. Kako lepo od njiju.