nedelja, 31. januar 2010

Briony's hens night

Torej prijatelj in prijateljica se kmalu poročita in po tradiciji so jima prijatelji organizirali vsakemu svojo zabavo. Jaz sem bila povabljena na Brionin hens night, Rudi pa na bucks party.

Torej, ob nekaj cez 3h popoldne se v pripeljem pred fancy hišo v Kelvin Grove. V petkah se skobacam iz avta in ze slišim babje vreščanje z balkona. Navodila so bila, da se je treba obleci v koktejl/race oblekce in naličiti. Rečeno storjeno. Ko sem prišla do stopnišča so se babe ze drle, da moram objeti dvometerskega kurca, ki je bil postavljen pred hiso zato da so me lahko fotografirale. Potem so mi v roke ze tiscale kozarec z mojim imenom in me spraševale kakšen koktejl bom pila. Samo kokakolo prosim (zeh). Bodoča nevesta se se ni prikazala tako da sem veselo praznila narezke in klepetala z vsemi babami, ki so bile tam. Kričanje se začelo, ko je prispela Briony in sledilo je 20 minutno poljubljanje in objemanje. Babnice so se ga se pošteno nasekale, ko je Christa oznanila, da "zabava" prihaja ob 4h in da so na žalost samo štirje striptizerji namesto petih. In spet so vreščale.

Ob stirih se prikaze tip in sem osebno na verandi skor dol padla, ko sem ga zagledala, ker je bil precej ceden in gotovo ne bi bil slab brez cunj na sebi. Nas zabavljač pa je (na zalost?) napihoval balone in je nevesti naredil eno tiaro in eno rozco. Nakar so se babe začele dreti da so poredne in je zabavljač poklical ta najbolj poredno iz grupe in ji skupaj sestavil strap-on iz balonov. Ker porednica ne bi bila porednica, se je morala vmes dreti, da "the bigger the better" in "once you go black you don't go back" (balon je bil crne barve). Ko je bila njena umetnija končana, je ob ritmu glasbe veselo migala z ritjo, drzala balonastega kurca in vsako zvajznila okol glave. Naslednja se ze dere, da hoce "vag" in zabavljač ji uslužno naredi rozasto vagino. Samo bedak ne bi pogruntal kaj se je zgodilo naslednje. Babe so ze tiscale rozasto vagino na črnega kurca in se drle da rabijo lubrikant. Potem je ena bejba rekla, da hoce met pohotnega kužka in balonar ji je skupaj spihal kužka, ki je natepaval njeno nogo. Skratka nasa "zabava" je znala napihati poredne formacije iz balonov. Lovely! Chipendalesi bi bili se vedno boljši, haha.

Ko smo s tem zakljucili so bile bejbe ze tako nasekane, da je vse letelo po tleh: telefoni, kamere, fotoaparati itd. Se dobro da je tricetrt stvari dandanes shock-proof.

Sledile so igrice kot je izdelava poročne obleke iz plastičnih vrečk, kozarčkov, selotejpa in toaletnega papirja. Nasa skupina je dobila 2. mesto za inovativno izdelavo poročnega venčka iz toaletnega papirja. Za nagrado sem dobila kurca na skateboardu.

Okay... sledila je najbolj poredna igra v noci. Natikanje kondomov na korenčke. Kondom v usta, korenček med noge, roke za glavo in gremo nasi. V tej igri sem bila totalni amater, ker pac ne znam nataknit kondoma na korenčka v dveh sekundah. In tako se je pocasi zabava zakljucila.

torek, 26. januar 2010

Produktivni Januar

Od kar sva prišla nazaj iz Nove Kaledonije, sva se seveda zopet ustalila v stare delovne navade.

Za najino firmo je prišlo ze 2. četrtletje in zopet je bilo treba kontaktirati računovodjo, da je pregledal papirje in izpolnil BAS statement. Malo se je sicer zataknilo pri stroških, ki sva jih vnesla, ker sem malo pobrkljala zadeve in vpisala napačne davčne kode, ampak mislim da bi bila moja draga mama računovodkinja se vedno ponosna name. Med drugim se je racunovodjina asistentka čudila kako sva si obračunala plače, ker se ji po nobenem standardnem kalkulatorju ni shodilo. V Avstraliji je namreč navada, da se plače izplačuje tedensko, fortnightly (dvo tedensko) ali (bolj redko) mesečno. Zaradi nekega hecnega razloga, sem se odločila skalkulirati plače na roke pol-mesečno, tako da si jih izplačava okoli 1. in 15. v mesecu. Mislim da je imelo nekaj vpliva na to dejstvo to, da je vsaj nekoč bila v Sloveniji navada, da so delavci dobili plačo 15. v mesecu, midva pa sva hotela narediti počasno tranzicijo na avstralski fortnighly sistem. Ker je fortnighly sistem vsaj meni osebno malo nepredvidljiv in nikoli ne vem ali je plačilni teden ali ne, sem naredila hibrid obojega. To pomeni da se placa izplača 24x v letu za razliko od fortnighly sistema, kjer se placa izplača 26x... in asistentki kalkulacija nikakor ni sla v glavo.

Anyway, ostalo je vse kul. Ker je zadnje case precej vroče in imava v spalnici le starinsko ropotajočo klimo, sva se preselila v drugo spalnico, kjer je namescena modernejša in bolj tiha klima. Landlorda sva obvestila tudi, da glavna klimatska naprava ne dela tako dobro kot bi morala. Na žalost sem po obisku serviserja počutila malo butasto, ker je ugotovil, da klima dela brez problema, a zaradi same velikosti prostora in dejstva da streha ni izolirana, uspe ohladiti le do maximalno 2 stopinji nad nastavljeno vrednostjo in se nikoli ne ustavi. V povprečju torej klima kuri $1.15/uro, kar pomeni da bi uporaba le te 6 ur na dan v trimesečju nanesla na $621 stroškov za hlajenje. Ouch, to pa je malo prevec. Glavni problem je seveda izolacija strehe, pri cemer ne razumeva zakaj se landlorda tako zelo bojita pozara, da je nočeta izolirati, čeprav jima drzava trenutno da subvencijo, ki pokrije praktično celoten strošek materiala in dela. Prisezem pri bogu zime, da ko bova imela svojo hišo, bo prva investicija postena izolacija, ki ti koristi tako pozimi kot poleti. Alternativni način hlajenja je s pomočjo ventilatorjev, kar dobro učinkuje do neke mere. Ko ima dan nad 32 Celzija in ni niti najmanjše sapice, je vse skupaj bolj brezupno.

Med drugim sem zopet imela priliko izkoristiti svoje handyman sposobnosti. Kupila sem prenosni ventilator ($12.7) ker imam teorijo, da ga lahko postavim na začetek hise in bo vlekel luft od zunaj po dolzini hise in na drugi strani ven. Nekako deluje, ampak mogoče bi se splačalo kupiti bolj industrijskega, da bi potegnil večjo kubikazo zraka. Kupila sem tudi omarico za čevlje ($20) in jo sestavila. Lepo je videti, da cevlji ne lezijo vec po celem hodniku in da ne ponorevam, ko se spotikam ob (Rudijeve) skrpete. Infrastruktura je torej postavljena, check, vse kar je potrebno storiti je naučiti Rudija, da svoje čevlje dejansko začne pospravljati na omarico.
In se cream de la cream, kupila sem nama... ehm, kupila sem si Boschev prenosni vrtalnik ($100). Najcenejši De Waltov je bil preko $300, Black&Deckerjev je zgledal bolj bogi, prodajalec pa mi je skušal prodati Ryobi-jevega. Glede na to da imava Ryobi laks kosilnico in je vredna lih toliko kolikor je kostala in sem ze 2x menjala glavo (ki je mimogrede 100% plastična), sem se odločila, da raje kupim nekaj bolj priznanega, Nemskega po možnosti, pa čeprav je entry level. Prvi test je napravica prestala, saj je brez tezav zvrtala luknje v aluminijasto zadevo ki jo namotiras na vrata, da bolje tesnijo. Ko mi je potegnilo da stvar ne vrta, ker je nastavljena na od-sraufavanje namesto na vrtanje, je delo steklo in komaj cakam, da dobiva se kakšno pohištvo za zložit ali pa razstavit, ali pa se bolje luknje za zvrtat. Pa bodo vsi sraufi zategnjeni in vse luknje zvrtane... in morebiti dobim se ekstra veselje pri peki peciva, ce le pogruntam kako metlico namestiti na vrtalnik :-)
Od ostalih manjših zadev sem uredila tudi novo stojalo za daljinca od klimatske naprave v kuhinji in pokitala staro luknjo, kjer je amatersko namesceni srauf padel ven. Popravila kuhinjski predal, ki je razpadel... in ob tem skoraj naredila celo stalo z gradbenim lepilom, ki je bil tako star in zasušen da spredaj ni hotel ven, ker pa sem se vedno vztrajno pritiskala na pištolo, je spricnil ven od zadaj. Samo ne vem komu se lahko zahvalim da sem 30 sekund pred tem vse macke, ki so se mi muzale naokoli, pospravila v sobo, ker bi sicer bile od glave do repa namazane z lepilom in da je aceton za odstranjevanja laka za nohte dejansko delno stopil tudi lepilo na mojih rokah, ker bi sicer se 14 dni hodila naokoli kot star tradi. Pa se en kup mali stvari, yeah... I'm on fire this month.

Pa se zadnja stvar za vse motoriste. Sicer preklinjam vsakič ko greva z Rudijem v trgovino z motoristično opremo, ker je kot neustavljiv 5 letni otrok v trgovini z lego kockami... ali modelčki letal ali nekaj podobnega. Postavljen budget je bil do $100 za torbo a sva ga presegla skoraj 10x, prekleto. Rudi si je kupil novo čelado, oba sva si kupila zatemnjene vizirje da bova bolj jebacka, jaz pa sem si končno kupila torbo z magneti, ki se jo pritrdi na tank motorja. Aleluja svoboda. Priporočam vsakemu motoristu v vročih dneh. Ni ga lepšega, kot ne trpeti svicanja na hrbtu zaradi ruzaka.

sreda, 06. januar 2010

Dogodivscin se ni konec

Včeraj zvečer sva odšla do recepcije da bi se dogovorila za take away zajtrk in water taksi naslednje jutro ob 7:30. Receptorka je veselo pokimala, rekla da je vse dogovorjeno in da nama bodo zajtrk ze nocoj prinesli v sobo.
Cakala sva do kakih 10h zvečer pa zajtrka se vedno ni bilo. Kreolska kri, kaj ces. Sledil je ponoven klic na recepcijo in po kakšne pol ure in 5 klicev kasneje so le prinesli dve sendvič bageti.
Danes zjutraj sva vstala, na hitro spokala in odšla na ponton... water taksija ni bilo. God damn! Odsla sva nazaj do recepcije, kjer spet noben ni govoril posteno angleško.
"Where's the water taxi?"
"In Noumea."
WTF. Water taksi bi moral biti tu ob 7:30. Zenska pravi da bo poklicala taksi sedaj, ampak to bi seveda bilo prepozno, ker naju je potapljaški klub pričakoval ze ob 7:45. Takrat sem imela mini napad besa in kricanja, Rudi pa je sel nazaj v sobo iskat mobilno telefonsko stevilko od lastnika kluba. V tistem na recepciji zazvoni telefon in receptorka cisto zmedeno rece da "boat is coming".
"Which boat? Amedee or water taxi?"
"Amedee!"
Holly shit... ni bilo 5 minut ko je na ponton pridivjal prisrčno živahen lastnik potapljaškega kluba, Didier... z svojim najhitrejšim gliserjem. Ko je videl da je taksi prispel, naju pa ni bilo tam, je dojel, da bo treba po naju in je med glisiranjem proti Ilot de Maitre iz mobitela klical na recepcijo. Skratka, napokali smo se gor, ruzak je sel pod palubo in sledila je absolutno fucking fenomenalno divja vožnja do svetilnika. Skompresiralo mi je vsa rebra, hrbtenico in rit in ko smo prispeli sem se tresla kot siba na vodi.
Situacija je bila torej resena. Izkazalo se je da je water taksi prisel ob 7:15 in da je prispel v Noumeo ob 7:30. Pomanjkljiva angleščina pa smo tam.
Dva potopa ki sva jih opravila sva bila naravnost fantasticna. Prvic v zivljenju sva oba videla manto, da ne omenjamo kupa morskih psov, gromozanskega jastoga in par ducatov napoleon fishev.
Kot da vsa kolobocija ne bi mogla biti boljša, je ob najinem prihodu nazaj v bungalov, zazvonil telefon. Direktor hotela se nama je strašno opravičeval in nama ponudil steklenico šampanjca v opravičilo. Nice, so now we're as drunk as a skunk, and happy! Dan zaključen.

torek, 05. januar 2010

Prtljaga najdena... in dostavljena

po hm hmm 8. dneh. Cez 2 dni greva ze domov :-( Glede na nalepke na prtljagi in sodeč po pogovoru z Qantas predstavnikom v Noumei, sklepam da je prtljaga bila pravzaprav poslana nazaj v BNE in od tam isti dan tudi v Noumeo ze 29. decembra. Ker pa je očitno predstavnik imel
  1. svinec v riti
  2. je komaj govoril anglesko
  3. in bil ocitno med drugim tudi barvno slep
je rabil 7 dni, da jo je nasel/prepoznal. Anyway... frisnih spodnih gat imava sedaj na pretek.

Danes sva sla tudi na potapljaški izlet z klubom Amedee. Presenetljivo sva videla veliko morskih psov, gray reef sharks, codov, unicorn fishev in Rudi pravi da je videl tudi orjaške rake. Jaz sem bila na prvem potopu zal malo preokupirana s praznjenjem maske, ki se mi je neprestano rosila. Na malem otočku s svetilnikom, kjer je potapljaški klub lociran imajo kot zanimivost tudi 16. let starega mačkona, ki se leno sprehaja sem in tja od potapljača do potapljača, da ga pocohas za usesi.

ponedeljek, 04. januar 2010

How was my holiday... absolutely diabolical!

Hja, se vedno sva brez prtljage, ceprav so naju danes zjutraj klicali, da naj bi prtljaga prisla s prvo ladjo in da sem vceraj zvecer Qantas predstavniku po telefonu razlagala da je kufer military green barve in ne "military" kufer.

Med drugim sva ugotovila, da je otok na katerem bivava pravi snake otok. Moje oko je ze tako izurjeno da sem danes zjutraj zgolj pokukala iz hotelske sobe in sem ze zagledala en komad Tricot Raye morske kace.


3 dni nazaj je Rudi skoraj stopil na eno, vceraj pa sem jaz sedela na robu bungalova, ko me je kacica pozgeckala po nogah in sem zatulila tako, da je pol otoka skocilo v luft. V vodi pa jih se nisva videla.

Med snorkljanjem okoli bungalovov sva nasla mlade tune, butterfly fish, polno malih pisanih tropskih ribic in celo giant clam - ogromno skoljko vijolicno-zelene barve s flourescentnimi pikami.