četrtek, 31. december 2009

Happy new year from New Caledonia

To the tune of some fine Creole music.


We were first!

Nova Kaledonija

4 dni nazaj sva pristala v Novi Kaledoniji, happy ko mala kuzka... dokler nisva skupaj z preostalo polovico letala ugotovila, da smo ostali brez prtljage, ki so jo zmesanci na Sydneyskem letaliscu zgubili. Med nami je bila seveda tudi druzina z dvema malima otrokoma, en je bil se v posranih plenicah... ostali so brez vsega, vkljucno vozicka za otroka.
Lepa rec. Da smo uredili papirovje glede zgubljene prtljage in dobili nekaj mizerne kompenzacije za nevsecnost, smo porabili 3h na letaliscu... v Novi Kaledoniji tudi usluzbenci t.i. priznanih Avstralskih firm seveda ne morejo izpustiti obveznega 2h kosila, in so pac zaprli office za ta cas, mi pa smo tebi nic, meni nic cakali.
No po 4. dneh sva se vedno brez prtljage, iz lastnega zepa sva pod nujno morala kupiti vsaj spodnje perilo, kopalke in 2 T-shirta. In uzivamo zivljenje dalje.
Otocek na katerem bivava je pravi mali raj z bungalovcki na vodi in ob plazi, tropsko vegetacijo in tipicno francosko ignorantskim in ultimativno pocasnim osebjem. Da postrezejo 5 miz gostov mora delati najmanj 10 natakarjev. Morje je lepe turkizne barve in malcek spominja na sredozemsko morje (kaksnih 20 let nazaj in seveda ne na usran Jadran). Danes sva malo posnorkljala okoli bungalova in videla coda in yellow fin tuno + koralnih ribic, morskih zvezd in ostalega. Preziveli bomo, ti pa taka izguba prtljage vseeno kar malo pokvari pocitnice... jaz naprimer pogresam svoj depilator in posteno krtaco za lase in seveda moje darilo za rojstni dan.



Pa srecnga pa zdravega folk! Letos bova midva verjetno novo leto dozivela pred vsemi drugimi na svetu!

sobota, 26. december 2009

Hej hej juhej, gremo na pocitnice

Torej dopust se je uradno zacel in sem ze od cetrtka naprej doma. Prav pase. Vreme je fino, toplo in ljudje na splosno v veselem sproscenem praznicnem vzdusju.

Letos sva bozic praznovala tako, da sva na BBQ povabila dva slovenska popotnika in smo se prav fino ujeli. Vsekakor upam da je bil tudi njima vecer prijeten. Na razenj smo vrgli par zrezkov, obveznega shrimpa ali dva in popili galone piva. Sedaj je Bozic mimo in ceprav je to kristjanski praznik, ki jih ne praznujeva v tem smislu (God... what god?), smo se dobro imeli.

Danes je t.i. Boxing day, katerega ozadja pravzaprav ne poznam, ce se ne motim praznik sam po sebi nima neke globine ali verske osnove, pac pa je bolj tako kot valentinovo - praznik izumljen s strani trgovcev. Po tem ko ze vsi nakupijo darila, trgovci dajo super znizanja... in karavane ljudi zopet derejo v trgovine. Meni se ni dalo niti dvigniti riti s kavca.

Se dva dni, pa greva na dopust v Novo Kaledonijo... majhen neodkrit bisercek le dobre 3h leta vzhodno od Brisbana.

ponedeljek, 21. december 2009

Application approved

Danes sem prejel v pisemski nabiralnik spodnjo pismo, s katerim mi Senator Chris Evans sporoca, da je bila moja aplikacija za Avstralsko drzavljanstvo odobrena in mi cestita . Uradno pa mi bo podeljeno, ko opravim zaprisego, verjetno bo to na Australia Day, 26/01/10 .
:)

ponedeljek, 14. december 2009

Poletje, oh to poletje

Tako... uradno Aussie poletje se je v Avstraliji zacelo. Ni ga lepsega kot 32 stopinj celzija in 80% vlaga. 5 minut po tem ko stopis izpod hladnega tusa se ze pocutis svinjskega kot prasic.

Ni panike ko pa imamo v hisici klime. Sedaj pa bom prosila za nasvet kogarkoli, ki ima kaj pojma o klimah. Glavna klima pri nama haz lozt itz kapaciti. In klicem serviserja da pride in nafila hudica z plinom, ker pac dvomim da je bila ta klima v vsem svojem 10-letnem zivljenju kdaj servisirana. Kompresor dela, ventilatorji delajo, hladi ze... ali ne bas mocno (ne pride pod 26 stopinj), hence, sklepam da ji je plin al ven pobegnu al pa da se plin z leti pac "obnuca". A je loh se kej drugega narobe? Nah... klicala sem neke genericne serviserje, ki colajo $85 call out fee in potem za vsakih 15min dela dodatnih $45, ce rabijo material spet dodatno racunajo. Duh... to pa je malo drago. Specializiran aircon guy je reku da jo za $140 spuca???? WTF?? Pucam jaz klimo sama, jebote. In potem, ce je treba plin nafilat je to od $100 - $150, odvisno od velikosti klime. A mi laiki res tok bedno spucamo?! Multiply that by 6, kolikor je klim u bajti pa se najinemu ubogemu landlordu verjetno ze bolj splaca en ducted sistem nabit na podstreho.

Evropske emancipirane babe zgleda u Avstraliji trpimo, ker nobenemu ni nikoli jasno, da Evropejci kdaj pa kdaj tud sami kej posraufamo in pol bi nam kar use lepo mastno zacolal.

sreda, 02. december 2009

Praznicno vzdusje po Avstralsko

Tako, pa je spet december, mesec praznovanja in druzenja. Ce se kdo sprasuje zakaj od mene kaksna dobra dva tedna ni bilo glasu naj povem da me je potolkel en tropski virus in sem bruhcala in kozlala kakih 10 dni skupaj. Imeti vrocino v soparni vrocini ni nic kaj prijetno. Zdaj sem kul.

Odkar sem si kupila motor in opravila izpit se pocutim kar prerojeno. Z Rudijem sva se podala tudi v nakup in si kupila poletni jakni, ki sta veliko bolj primerni za tukajsnje podnebje. V prejsnjih jaknah si se namrec skuhal od znotraj. Motor lahko prakticno parkiram takoj za stavbo v kateri delam, da ne omenjam tega da v sluzbo pridem vsaj 15min hitreje kot z avtom, ker se lahko na semaforjih prerinem cisto naprej. Cagerji (avtomobilisti) me verjetno sovrazijo in kaksna zivcna baba kdaj pa kdaj kar trobi v tri krasne.

Danes imamo v sluzbi bozicno zabavo in gremo v bliznji establishment na kosilo in igrat lawn bowls, bosonogi. To je nekaj takega kot balinanje na travi - aktivnost, ki bi jo tipicno pripisali penzionistom, a je po drugi strani primerna tudi za intoxsicirane mlajse osebke. Slip slap slop pa bo. Zaradi health & safety se po zabavi ne smemo vrniti na sluzbeno mesto... da se ne bo kdo slucajno pijan zvrnil po stopnicah. Vceraj me je sodelavka tudi slikala s fotoaparatom za nek feature na department intranetu... kao najmlajsa solution architectka pa se babez po vrhu. Yeah, I must be a geek godess or something.

Moj sivalni hobi tudi dobro gre in sem si naredila ene poslovne hlace, ki mi tako dobro stojijo da dol pades. Nato sem naredila se en ultra fancy top na katerega sem totalno ponosna, ker sem ga sivala kaksne tri tedne skupaj in sem se naucila en kup novih tehnik. Februarja zacnem z sivalnim tecajem pri odstekani sivilji, komaj cakam. Trenutno pa zahvaljujoc Rudijevi mami, ki mi je poslala en kup Burda revij z vzorci, sivam poletno bluzico iz rumeno-zelenega bombaza z vezenimi rozicami.

četrtek, 05. november 2009

Zanimivost

Pravkar sem se malo sprehodila po hisi in ugotovila da imava trenutno v uporabi 6 racunalnikov. Od tega je en namizni (moj), en server, en netbook, vsi ostali pa so prenosniki. Ne vem zakaj me to nekako spominja na studentske dni.

Se druga zanimivost pa je... da je na najino ime pisanih 5 vozil, mogoce celo 6. En avto, en 4WD, dva motorja in en (manjkajoci) ute in mogoce tudi ze davno prodani motor, ki kot kaze (celo vecnost) ni bil prepisan na novega lastnika.

Trenutno imava samo 3 macke... tukaj torej nic posebnega.

Danes sem sla do zdravnika na cepljenje in pregled uses, ker na levo uho skoraj nic ne slisim. V usesu imam ocitno dermatitis za kar sploh nisem vedela da obstaja, srbi za popizdit, popraskat se ne mores in ker je notri vse vneto in se koza lusci nic ne slisis. Dobila sem 3. dozo cepiva proti raku na maternicnem vratu, ki je mimogrede brezplacno, proti svinjski gripi pa se nisem hotela cepiti, ker se mi zdi vseskupaj en velik bullshit.

torek, 03. november 2009

Linky sivilja in Rudijeve igracke

Ze nekaj casa nazaj sem v trgovini na razprodaji kupila ene totalno hude hlace od moje najljubse modne kreatorke Veronice Maine. Edina slaba stran hlac je bila seveda ta, da so mi bile tipicno za vsaj 5cm predolge. Tako so hlace dolgo lezale v omari in vsakic ko sem jih videla sem si rekla da jih moram skrajsat. Ko sem jih koncno prijela v roke in zacela sivati rob sem ugotovila da bom porabila tocno en teden, da skrajsam eno hlacnico, ce seveda zelim naredili lustne male sive. Cisto sem popizdila in preko interneta narocila sivalno masinco za $30. Ko je masinca prispela po posti, je bila seveda taksna da je bil edini kovinski kos na njej igla, a imela je pedal in 5 razlicnih sivov in hlace sem zarobila kot mojster. Nevem zakaj a zaobjel me je strasni val navdusenja nad sivanjem in sem popravila se Rudijeve razparane hlace, mojo kiklo in nekaj drugih kosov oblacil. Nato me je picilo da bi sesila nekaj cisto novega in odsla sem v neko zabaceno trgovino z blagom sredi Logana. Ko sem prisla tja, sem mislila da sem prisla v Meko. Imeli so vse vrste blaga od navadnega bombaza, jeansa, svile do metalnih fancy tkanin... vse skupaj poceni kot sto mater. Kupila sem torej nekaj blaga, zadrge, cvirne in vsega boga.

Po nekem cudnem nakljucju sva sla z Rudijem tisti vikend k prijateljem na BBQ, kjer mi je Anita povedala da je kupila masino da bo svoji hcerki sesila nek kovter al kaj jaz vem kaj in da te masine nic vec ne uporablja ker je z otroci prevec dela (hvalabogu da me to se vsaj 10 let ne caka). Ker sem spila ze nekaj cidrov sem bila cisto korajzna in sem vprasala z izposojo sivalne masine, ki je veliko bolj napredna od moje plastic-fantastic igrace.

V dnevni sobi je torej zrastel moj sivalni studio in Rudi se je pac moral sprijaznit s tem. Po nekaj bolj ali manj uspesnih projektih sem skupaj spravila dva topa in dvoje hlac. Navodila in vzorce sem nasla kar na internetu in z malo prakse sem ze veselo sivala vse zivo - od zadrg do gumbnic.



Masino sem hotela odkupiti od Anite pa je zal ni hotela prodati (ceprav je ne uporablja - kdo bi razumel zenske). Torej je bil edini logicni korak da preljubo masino vrnem in kupim svojo. Z Rudijem sva sla v specializirano stacuno, kjer so mi pokazali nekaj modelov, a sem se ze na prvi pogled zaljubila v zgornjo Brotherjevo NS20 digitalno sivalno masino (pa ne zato ker je pinky). Masinca je v primerjavi z staro mamino masino, ki sem jo kvarila kot otrok in mami kravzljala zivce, pravo cudo tehnologije.

Ker sem si jaz kupila igraco, me je seveda Rudi zvlekel v sosednjo trgovino in kot otrocek cepetal, da bi imel pa nov TV... okay, pa naj bo, tastar je itak ze star pa se analogen. In tako je nov dom dobila se Samsungova LCD televizija... in glej ga zlomka, se najbolj sem je vesela jaz, ker je digitalna in je slika na njej po novem kristalno jasna. V Avstraliji so namrec pred kratkim lansirali digitalne HD kanale. Tak da loh sivam in gledam svoje soap opere kot tipicna gospodinja. Manjka samo se pes in hisa z belo picket ograjco. Nah... just kidding.

P.S. Poroka v decembru je prestavljena za nedolocen cas, ker Rudi zal ni uspel dobiti dovolj dopusta. Jaz se prov nic ne sekiram, ker greva namesto tega mendrat pesek na koralne otoke.

Lenoba? Mogoce se mi pa samo prevec dogaja...

Ne, niso me v sluzbi cisto zalozili z delom, niti se nisem vdrla v zemljo. V preteklem mesecu ali dveh se mi je enostavno dogajalo prevec stvari in sem blog kar malo zanemarila. Numero uno: vreme v Avstraliji je trenutno fantasticno in oblacek na nebu je prava redkost. Septembra sem se koncno spravila delat izpit za avto in ko sem enkrat to opravila, sem sla se po learners permit za motor.

Naslednji korak je bil seveda nakup moje nove mrcinice, ki smo jo po familiarni tradiciji poimenovali Barbie. Je Honda CBF 250, fajn gre in prov lustno brenci. Zanjo sem placala $4600, kupila sem jo od ene middle aged tetke iz outbacka, ki je na njej naredila samo 5000km. Nekaj osnov mi je sicer pokazal Rudi, vendar pa tako ni slo naprej in sem se odlocila da si poiscem instruktorja. P.S. v Avstraliji ni nujno da delas voznjo preko avtosole, lahko te uci kdorkoli, ki ima open licenco za zeljeno kategorijo vozila.



Opravila sem torej vseskupaj nekih 12h voznje in ker je moj instruktor rekel da sem naravni talent, sem bila hitro sposobna opraviti vse vaje brez tezav. Vaje vsebujejo slalom, osmice, super pocasno voznjo, kontrolirano zaviranje, zaviranje v paniki itd. Skratka to je bilo to, neko skisano nedeljo sem sla opravit test in sem sedaj ponosni lastnik odprte licence za avto in resticted licence za motor. Mislim da se od tistega dne se nisem peljala v sluzbo z avtom... z motorjem se namrec pride veliko hitreje pa se parkiranje je enostavno. Seveda so sedaj obvezni tudi vikend izleti z motorjem.

sreda, 23. september 2009

Oranzno nebo, modro sonce...

Danes zjutraj je nebo izgledalo oblačno. "Hja, skoda... eden tistih deževnih dni bo", sem si mislila. Ko sem se peljala v službo se mi je vendarle začelo dozdevati da mogoče ne bo deževalo, pac pa bo le peklensko vlažno. Nekaj čez 10h dopoldne se je vidljivost začela zmanjševati in do kosila je nebo postalo povsem oranzne barve, da je bilo kar strašljivo. Vidljivost je bila zelo nizka, komaj do sosednje stavbe si lahko videl, obzorje centra mesta pa je izginilo v oranžnem puhu.

Vzdušje v pisarni je bilo čemerno in da bi se malo zrelaksirala sem sla ven na "luft", ki ga ni bilo. Zrak je bil nabito poln prahu in težko se je dihalo. Nos in oci so pekle, da me je začela boleti glava in sem jo prav hitro popihala nazaj notri. Pravo presenečenje pa je bilo na nebu. Sonce se je namreč spremenilo v zamegljeno modro kroglo.

Da pojasnim situacijo... jugo-vzhodni del Avstralije od NSW do SEQ je zajel peščeni oblak, ki je do sem prisel iz južne Avstralije, kjer imajo že več let sušo. Močni sunki vetra so v nebo dvignili enormne količine puščavskega prahu, ki je tipične oranžne barve.

Vec o tem dokaj redkem dogodku si lahko preberete na internetu ali pa si pogledate fotografije tukajle:
A dust storm has deposited fine red dust onto Brisbane

petek, 21. avgust 2009

Citizenship test

...je uspešno opravljen. Dober teden nazaj sem se preko telefona prijavila na državljanski test, kjer so mi povedali da izpolnjujem pogoje od 12. avgusta naprej, vendar je potrebno zaradi velikega interesa čakati do 6 tednov na termin. V sredo so me okoli kosila poklicali, da imajo nepričakovan prost termin naslednji dan. Ponudbo sem sprejela in si zvečer temeljito prebrala knjižico "Becoming Australian Citizen", ki je na voljo preko interneta tudi v PDF obliki.

Potrebno si je zapomniti nekaj ključnih podatkov o pravicah in dolžnostih državljanov, o vrednotah, o zgodovini Avstralije, ključnih dogodkov, pomembnih oseb in državni ureditvi.

Na test sem prinesla osebne dokumente in ker sem bila malo nervozna mi je prijazna uslužbenka ponudila, da grem test pisati kar med tem ko ona izpolnjuje papirje. Usedla sem se za računalnik in z lahkoto odgovorila na 20 vprašanj v 3 minutah (casa imas 45 minut). Test sem uspešno opravila, le na eno zgodovinsko vprašanje sem odgovorila narobe, vendar ne vem katero.

Sedaj moram le se predložiti rojstni list v angleščini in lahko zaprosim za državljanstvo.

V službi so mi vsi čestitali in imeli smo mini morning tea, da smo proslavili. Vse aussije je seveda zanimalo kakšna so vprašanja. Nekateri so dejali, da verjetno vem vec o zgodovini Avstralije kot povprečen Avstralec. Vprašanja so bila na primer:
  • Katerega leta so prvic izobesili Avstralsko zastavo?
  • Na katerem dogodku je zmagal konj Phar Lap?
  • Kateri del drzavne uprave lahko formira skupina suburbov?
  • Kdaj se je začela kolonizacija Avstralije?
  • Kateri state je največji glede na površino?

ponedeljek, 10. avgust 2009

Direktor in direktorica


Ce nauste pridni vas bo g. direktorca za usesa

Cas oddaje davčne napovedi je zopet tu. V tem casu je človek seveda raje reven kot bogat, da ga ne boli glava. Ker sva v preteklem letu delala kot zaposlena lahko davčno napoved oddava le kot fizični osebi. Nekaj olajšav seveda imava... kot npr. zdravstveno zavarovanje, šolnine, donacije in podobno. Kljub vsemu pa so nama sodelavci svetovali naj povprašava računovodjo. Ker oba delava kot contractorja, je računovodja svetoval, da odpreva svojo firmo, to je taprav 'pty ltd', namesto 'sole trader' saj lahko tako kot davčno olajšavo uveljavljava tudi stroške za nakup opreme, promocije in podobnega. Dobiček podjetja je seveda obdavčen z 30% kar je precej manj kot okoli 45% davek na dohodek fizične osebe.

Tako sva postala gospod in gospa direktorica :-) Zdaj počasi razumem zakaj je moja mama računovodkinja kdaj cisto histerična. Meni se tudi ze počasi mesa od vnašanja in izdajanja računov v tem gnilem računovodskem programu MYOB. Se dobro da računovodja poskrbi za plače in ostala tax jajca, jaz pa samo basic knjigovodstvo delam.

Zima zima... zelena

Ne vem ali sem se malo polenila, ali pa se mi ob vikendih prevec drugih stvari dogaja in zato malo manj pisem na blog. V Avstraliji je se vedno zima, ki pa seveda izgleda nekako tako kot maj ali september v Evropi. Iz najhujsega smo ven in dolge rokave je treba obleci le se zjutraj in zvecer.

V zadnjem mesecu se je tempo v sluzbi malo upocasnil, ker smo koncali projekt, uspesno seveda. Rudi pa je zamenjal sluzbo in sedaj dela za IBM... torej se mora malo izkazati. Ob vikendih imava precej standardno rutino... moja nogomenta tekma in ostalo, kaksen BBQ vmes itd.

Zadnjic sva sla v Officeworks (mega-papirnica) in na eni izmed polick sem zagledala lustno digitalno video kamerco. Sicer sem totalni amater in se na posnetkih pretezno znajdejo macke, ce so le pripravljene sodelovati, vcasih pa tudi kaksni veliki otroci z velikimi igracami v adrenalinskem parku:



Sicer pa bo Rudi kaj vec napisal o big boys with big toys.

petek, 10. julij 2009

Diamonds are forever!

Nekega lepega večera mi je Rudi rekel da ma eno malo darilce za mene. V trenutku sem se razburila kot majhen otrok in ce bi bila psicek bi mi repek verjetno zacel noro migati od veselja. Rudi mi je naročil da zaprem oci, medtem ko je nekaj brskal po garaži. Potem je prilomastil nazaj in mi rekel da lahko odprem oci. In kaj zagledam! Rudija kako kleci poleg mene z najvecjim moznim nasmehom na obrazu in mi pod nos moli prstan z ogromnim diamantom. Popoln... kot iz sanj. Jep... poroka bo!

petek, 03. julij 2009

Selitve

Evo, spet selimo. Tokrat za spremembo samo prijatelje, Matt in Tes sta se odlocila preseliti v novo hiso na North side-u, pravita, da je sedanji apartment premali za dve macki. :)
Najin lease se iztece konec leta, pa bova videla, kaj bo, ali podaljsava ali kupiva hiso, bo kar bo.
Se spomin, ko sva se prvice selila, sva imela dva kufra robe, naslednjic pol tovornjakca, nazadnje pa, akhm, 3 tovornjake pa 7 prevozov z 4wd. Krame polna hisa, ce se sedajle selive, lahko se kaka dva tovornjaka dodam k stevilki. Vecja kot je hisa, vec robe se nabere.
Anyway, sobota bo delovni dan, bodo hotdogi pa kava cakala, pravita. Zenske sta se pa odlocile, da gresta raje nakupovati cunje, midva bova pa delala, damn.

ponedeljek, 08. junij 2009

Pocasi lezemo proti 2. obletnici

Počasi se bližava drugi obletnici najinega bivanja v Avstraliji. Se dobra dva meseca. Retrospektiva je seveda skrajno zanimiva, kar vedo tudi redni spremljevalci tega bloga. Od začetne navdušenosti, urejanja osnovnih življenjskih zadev kot so stanovanje, služba, Medicare kartice, bančni računi, učenja angleščine, prilagajanja na novo življenje, do prvih opeklin, negativnih izkušenj, kriminalke tako rekoč, naukov življenja, do vzpona, napredovanja v karieri, finančne stabilizacije, roadtripov, navezovanja novih prijateljstev in tako najprej.

Po dveh letih bivanja se kvalificirava za pridobitev državljanstva in tu sem se malo zamislila. Dve leti sta za nekatere dolga, za druge kratka doba. Zanimivo se mi zdi, da imam občutek, da je minilo v tren oka, a obenem se počutim skoraj tako kot da tu živim ze celo večnost. Tu sem doma.

Nekateri bi rekli, da v meni ni ljubezni do domovine, da v meni ni patriota. Delno res. Medtem, ko mi dol visi za politiko, da se v marsičem ne strinjam s tem kaj se s Slovenijo dogaja, mi je vendarle mar za narod, za kulturo in splošno dobrobit Slovencev. Avstralci me pogosto vprašajo, da jim povem kaj v slovenščini, da jim povem kaj o Slovencih in Sloveniji, da jim povem kaj o kulinariki. Takrat mi besed prav gotovo ne zmanjka in ze marsikoga sem peljala na virtualni tour Slovenije preko interneta. Mislim, da če bi imela otroke, bi jih prav gotovo učila slovenščine, dvojezičnost ni nikoli slaba stvar.

A Slovenija ni edina, ki je v mojem srcu, kajti zanima me tudi prihodnost Avstralije in Avstralcev in tudi tu me boli, ko vidim kje sistem ni popoln in tudi tu se najdejo pokvarjeni ljudje, ki izkoriščajo luknje. Zaenkrat do tega se nisem upravičena, a lahko rečem, da sta v mojem srcu dve domovini. Ena nativna in druga pridobljena.

In tu bom počasi zaključila. Ker slabosti v posedovanju dvojnega državljanstva zaenkrat ne vidim, mislim, da ni ovir za pridobitev avstralskega. Potrebno bo opraviti državljanski test in zaprisego. In to je to kolikor vem.

torek, 02. junij 2009

Maaaamaaaa... poslji tople stumfe

Junij, zima, junij, zima... nekako ne gre skup. Ohladilo se je in ze veselo zgeva klimco, da nama je toplo. Ko sem sla v sluzbo je bilo sonce in toplo, ko sem koncala je bila ze noc in mrzlo kot hudic. Da ne omenjam tega da so v stavbi kjer delam pozabili preklopiti klimo na "zimsko" stanje in je mrzlo kot v industrijski hladilnici. Cisto premrzlo za moj okus. Pa druga stvar ki je v zimskih mesecih skrajno moteca je tropskih komaj 10.5h svetlobe na dan. Sonce zaide ob 5h popoldne... pozimi poleti ob cca 7h zvecer.

Tople stumfe rabimo, to je to.

nedelja, 24. maj 2009

Auto drama

Pretekli teden res nisva imela srece z avtomobili. Ko sem sla v sluzbo, sem avto parkirala v stranski ulici kot vedno. Stisnjenega ob rob kolikor je le mogoce. Ko sem se zvecer pripeljala domov pa sem opazila, da ga je nekdo posteno trescil in mi razbil zadnjo luc. Ah... casi gentlemanskosti in postenosti so mimo, torej kaksnega listka z telefonsko stevilko ni bilo za pricakovati.

Rudi pa je sel sredi tedna na faks z Pajerotom, tankal poln kesel bencina in se povsem normalno pripeljal domov. Naslednje jutro avto je avto vzgal in je le bolno kasljal. Hmm... weird. Najprej sva mislila, da je tankal bencin z vodo, ker je pac tako dezevalo. Avto mu je po kakih 15 minutah uspelo spraviti v garazo. Upala sva da se bo odcedil in posusil in spet veselo delal. Naslednji dan ni bilo nic bolje, kvecjemu slabse, masina je delala a je proizvajala le sibko kasljanje, kot da pol cilindrov ni delalo. Da sva dala avto v garazo je bilo pravzaprav malo neumno, ker tako nisva mogla poklicati tow trucka, da ga pelje do mehanika. Tri in pol tonskega dzipa pac ne mores spustiti po klancu navzdol brez garancije da bo masina in s tem tudi zavore delovala. Pa sva poklicala mehanika, ki pride kar k tebi na dom. Decko je avto razmontiral kar v garazi in ugotovil, da je kapljico po kapljico puscal hladilni sistem in namocil vse senzorje.

Ah... kaj cmo, takle mamo.

Da pa druzine in prijateljev ne bo skrbelo naj zopet poudarim da zaradi poplav nisva prizadeta. Najhujsa stvar ki se je prejsni teden zgodila, je bilo to, da je pri nas v sluzbi voda v potoku tekla po jasku za dvigalo in poplavila kletni del jaska. Nekaj casa smo se tako vozili gor in dol po v namocenem liftu in pac nismo sli v klet, potem pa je vrli hisnik sklenil da je poplavljen lift vendarle prenevaren za health & safety, da ne bo kdo upravnika stavbe tozil, ce mu spodrsne ali pa ce koga skuri elektrika in je lift izklopil.

ponedeljek, 18. maj 2009

Playing soccer... em... rugby

V soboto smo imele bejbe spet fuzbal tekmo. Phew... dlje casa kot igram ta sport, raje ga imam. Spehec v nogah mi spet pocasi puhti.

No, na tekmo sem uletela malcek pozno in coach me je takoj poslal na igrisce. Igrale smo proti zloglasni ekipi iz Beenleighja. Po domace povedano - bogani. Punce so vrescale, skoraj vse pa so bile kot 3-delne omare. Moje igralke so me opozorile, da naj se jih ne ustrasim. Kako hudica naj se ne ustrasim teh juggernautov. Tecem proti zogi, bam jo fasem z leve, z desne in se od uzadaj, naredim dvojno salto in priletim na tla. Auch, boli koleno, boli rit. Ref ne zapiska, igra gre dalje. Ista situacija se ponavlja vsakic ko se zazenem za zogo, me odbije kot pinball zogco. Dost mam tega, ob naslednjem sprintu se otrdim kot skala in pokosim par omar, nato salta cez njihovo igralko, obe se zloziva po tleh. Ko si trd, nisi vec bouncy, si bolj kot kegel, spustim en fuck. Ref zvizga in pride do mene, namiguje da sem naredila favl pa da ne bo zvizgav ker sva ble obe grobe pa da naj malo manj preklinjam. Ja kaj se. Naredi en dropball, omara se zazene a ni prevec okretna, dobim zogo in fasem omaro iz desne. Zakaj ni piskal tokrat.

Ob polcasu mu punce razlozijo da je ref pravzaprav coach od nasprotne ekipe. Hmm... to pa ni ravno posteno, si mislim.

Igra se je tako nadaljevala do konca. Prekleto, navajena sem igrati fuzbal, ne pa rugbya. You know, the point is in the feet, skills with the ball, not brute force. Beenleigh je sicer zmagal z 1:0 kar je ubistvu dobro za nas, ker je ta ekipa zmagala vse tekme do sedaj in zabili so vec 10 golov, sami pa so kasirali samo 1. Danes sem plava od glave do pet, ramenski obroc imam prav gotovo skompresiran, a sem pravzaprav vesela da nimam polomljenih vseh kosti v telesu. Upam da naslednjic dobimo uradnega refereeja.

ponedeljek, 11. maj 2009

Fashion statement

V soboto me je Rudi končno uspel zvleci v shopping center. Preganjal me je brez pretiravanja kar nekaj tednov - je namreč ze skrajni cas, da si kupim nova očala. Sprva sem nameravala okvirje poslati v Slovenijo, da mi zamenjajo stekla, ker sem namreč sla v OPSM in so mi dali quote - $280 za menjavo stekel, cisto navadnih brez kakršnikoli filtrov. Too much.

Ker pa sva lani vzela private health insurance mi pretezni del stroškov z očali pokrije zavarovalnica.

Sla sva torej v prvo optiko - Optical Superstore. Na televiziji se oglašujejo kot 100% aussie company in besno pljuvajo cez Specsavers. Okay... imeli so nekaj luštnih okvirjev in sem si enega izbrala. Ko sem odšla do pulta so tam delale sam Kitajke. Rudi je takoj omenil, da je bila "tamala" dobra ker je imela super ogromne joske... kaj takega zenske pac ne opazimo tako hitro haha. Hotela sem da mi dajo ista stekla kot jih imam v obstoječih ocalah pa je prodajalka rekla da to ne bo slo, da rabi recept. Ker sem pregled ze delala v OPSM, je poklicala tja, kjer so rekli da nimajo casa. Torej je Kitajka hotela, da se enkrat delam pregled pri njih in seveda za to plačam. Ja pa kaj se.

Le nekaj korakov naprej je bila optika Specsavers in bila sem precej vesela, da sem sla pogledat tudi tja. Ker so namreč prodajali dvoje ocal za ceno enih in sem si tako lahko izbrala se sončna očala za isto ceno kot bi jo placala v Optical Superstore. Kul... izberem torej dva lustna okvirja. Prodajalca so napotili cez hodnik v OPSM povprašat za moj prescription. Pa so v OPSM očitno nekaj zasrali ko so delali pregled in niso vnesli podatkov za očala, pac pa samo za lece. Specsaverji so mi torej ponudili da mi zastonj naredijo hiter pregled, da bodo stekla res natančna.

Ko bodo očala pripravljena jih lahko pridem iskat... to pa v Avstraliji traja malo dlje kot smo navajeni v Sloveniji. Pri svojem bivšem optiku sem "umetne oci" vedno dobila v roke ze naslednji dan in mi tako ni bilo treba "slepi" bluziti po svetu. V Avstraliji pa to traja vsaj 7-10 dni, ker vsa stekla vgrajujejo v Sydneyu oz. v večjih centrih, čudno a tako je.

V ena očala sem si dala vgraditi lece s crystal clear filtrom, da bodo boljša za delo z računalnikom, v druga očala pa transitions stekla, ki spreminjajo zasencitev glede na kolicino svetlobe in bodo tako lahko tudi soncna ocala.

nedelja, 10. maj 2009

Are ya girls working?

Z sodelavkami v službi se krasno razumem in gremo sem pa tja kdaj kakega pokadit za stavbo. Prejšnji teden pa se nas je zbralo na kupu malo več in smo sle med odmorom za malico kakih 200 metrov down the road v lokalni supermarket po sendviče. Ker je bilo luštno vreme, sonček itd. smo se sedle na klopco za supermarketom. Ta klopca je cisto navadna, lepo urejena, poleg nje je telefonska govorilnica in supermarket, čez cesto pa pivnica. Ko smo tako jedle malico in kadile cigarete se je poleg nas ustavil prvi ute, ki je nekaj minut samo pogledoval proti nam in nato odpeljal. Pripeljal se je drug avto ki se je ustavil kaka dva metra stran, spet čakal.... in odpeljal. Pa se pripelje tretji ute, z smetiščem na prikolici, spet čaka in pogleduje proti nam. Meni je bilo sicer kristalno jasno kaj se dogaja, ker sem dekleta na tem voglu videla ze prej. Pa vendarle smo bile vse nadpovprečno lepo urejene in s službenimi karticami okoli vratu.

Pa očitno temu tradiju ni kapnilo, in je odprl okno avtomobila in najbolj čedno svetlolaso dekle vprašal če "delamo". Priceless... izrazi na obrazih sodelavk so bili presenečeni in skupaj smo bruhnile v huronski smeh.

četrtek, 30. april 2009

Pig flu

Ma kaka drama no! Včeraj sva se z Rudijem simultano zbudila sredi noči in oba letela na WC. Ti šment... napadla naju je gripa. Medtem ko se jaz se nekako držim pa je Rudija zvilo kot norca in je bil do jutra tako vročičen, da se nisem mogla stiskati k njemu. Jaz sem šla v službo in se počutila kot drek, kihala kot mačka in verjetno okužila še vse sodelavce, ki se delajo norca iz prašičje gripe in medijske galame. Vsaj krohotali smo se na to temo in prišli do ugotovitve, da bi me zdravstveno osebje gotovo nemudoma strpalo v karanteno, če bi se spravila kam leteti z letalom.

Po drugi strani pa se tolčem po glavi in preklinjam ker mi en mesec nazaj ni kapnilo, da bi denar investirala v farmacevtske korporacije. Saj je bilo menda za pričakovati, da se bodo v teh "kriznih" časih gotovo spomnili nečesa po vzoru ptičje gripe. Mogoče pa samo preveč Crichtona berem (op.a. State of fear).

torek, 28. april 2009

Zima je prisla

Danes zjutraj sva se zbudila v chilling jutro. Ma je bilo tako mrzlo, da ko sem skočila iz postelje, sem nemudoma oblekla trenirko in jopico. Google weather pravi da je zmrzljivih 12 stopinj celzija... brrr.

Pa se malo o drugih zadevah ki se dogajajo...
Ze nekaj tednov nazaj je v kuhinji iz predela med steno in stropom padel dol del okrasne letvice. To sem sporočila landlordu, ki se je bil navdušen nad tem, da zadevo popraviva sama, ce sva le pripravljena in nama bodo povrnili stroške za material. Včeraj sem torej imela tradie day in sem se z velikim veseljem odpeljala v Bunnings po nakupih. Kupila sem tekoče žeblje (gradbeno lepilo), kit maso, penzelj, silikon pistolo, en spohtel, smirgel papir, belo barvo in plinski spajkalnik za Rudija. Letvico sem strokovno zalepila nazaj na svoje mesto in ko se posusi, jo bom se pokitala in pofarbala. A sem pravi domač mojster al ne.

Medtem pa sem Rudija nagnala predelat pet feeder. Kupila sva namreč tako posodo na timer, ki avtomatsko odpre en prekat z mačjo hrano ob 5h zjutraj... tako da mačke niso tečne zjutraj in da nama ni treba vstati iz postelje. Pet feeder je imel le manjši problem - ker deluje na baterije in mora vsak dan zavrteti posodo, ki je precej tezka, so se baterije kaj hitro spraznile. Rudijeva stromarska naloga je bila torej, da vse skupaj zveze, da bo delovalo na adapter in ne bova potrebovala baterij.

Pa se druga malenkost. Dobila sva obvestilo o porabi vode in sva prav zgledna. Najino gospodinjstvo je v preteklih 3 mesecih v povprečju na dan porabilo le 108L vode, medtem ko je trenutna tarča 170L vode na osebo na dan.

nedelja, 26. april 2009

Avstralske nadloge

Eno najbolj pogostih vprasanj, ki jih dobim od ne-ozzijev je, ali sva imela ze kaj izkusenj z raznimi avstralskimi cudnimi zivalmi. Torej, da razjasnim, ozziji se najbolj bojijo sledecih zivali:
  • Funnel web spider, posebej pogost v Sydneyu, u iber strupen, in pa, zaradi cesa se ga res bojijo, zelo napadalen in psihopatski
  • Blue box jelly, ravno danes je ena od sorodnic usekala plavalca
Ampak tele zadeve so zelo redke, however, glavna nadloga so pa MRAVLJE, se posebej Green ants, napadalne, pa usekajo tako, da te kr v zrak vrze, pa povsod jih je polno.
Danes sem bil z prijatelji na bike turi do NSW, in sem se na poti nazaj ustavil, ker mi je bencina zmanjkalo. Ustavil sem se, in dal celado na tla za kako minutko, nato je motor spet vzgal, dal celado na glavo, in..... aaaaaa, celada polna mravelj, ki so me zacele pikati v glavo. Vsak pik se cuti, kot bi te osa usekala, in ko sem spravil celado iz glave, je bilo ene 30 mravelj noter.
Tako da, mravlje te tukaj ob zivce spravlajo, ne pa stereotipne avstralske zivali, kot so kace, pajki,...

Social life

Phew... odkar sem prišla iz bolnišnice mi socialnega življenja res ni manjkalo. Od BBQ-jev, večerij in vsesplošnega druženja.

V službi mi tudi odlično gre in smo prvi del projekta - pisanje design specifikacij ze zaključili. Glej ga zlomka, vsi moji dokumenti so bili brez težav odobreni in tudi quality assurance ni imel pripomb kar se tice slovnice in pravopisa v angleščini, kar je dober znak. Očitno znam pisati dobre poslovne dokumente in je bil le moj prejsni manager en velik asshole, ki je imel stalno neke pripombe glede moje angleščine. Ironija v tem je bila, da je bil Nemec in tudi sam ni vedno 100% pravilno uporabljal angleščine. S polno paro smo torej skočili v implementacijo in moram reci da neizmerno uživam, ker projekt končno zanje rezultate, ki se jih da videti. Samo kodiranje pa je po mojem mnenju zelo sproščujoča dejavnost.

Sodelavci so zelo prijetni in pisarna je precej multikulturalna. Delam celo z punco, ki je po rodu Hrvatica in s tipom, ki je Bosanec tako da raznoraznih sočnih pisarniških šal ne manjka. Predstavili so mi tudi koncept "liquid lunch"... ce si predstavljate, se gre na tak liquid lunch ob petkih, hehe. Ker je pisarna tipično avstralska se tudi obvezno praznuje vse praznike in pomembne dogodke. Ob takih prilikah imamo catering z obveznimi slaščicami, baloni in klepetom.

petek, 17. april 2009

Nazaj med zdravimi

No menda so spremljevalci bloga opazili da nekaj časa ni bilo novih objav. Razlog: zdravje in menjava službe, pa mi je nekako zmanjkalo časa in inspiracije za pisanje.

En teden sem bila v bolnišnici, tokrat privatni zahvaljujoč mojemu top-cover zdravstvenemu zavarovanju. Medtem ko sem se lani spraševala v čem je vrednost privatnega zavarovanja in ce se splača, lahko danes z gotovostjo trdim da se izplača četudi si sicer povprecno zdrava oseba in pri denarju. Ugodje in kvaliteta ter moznost izbire zdravnika, ki ti jo nudi privatna bolnisnica seveda prekasa javne. Zahvala gre tudi prijateljem, ki so me v bolnisnici obiskali, da mi ni bilo dolgcas in seveda neizmerna podpora Rudija.

Med drugim sem si uredila lustno skatlico za tablete in cisto nov narocniski telefon. Kot kaze sem vendarle "kreditno sposobna" saj mi je Virgin Mobile odobril aplikacijo za mobilni telefon brez kakrsnihkoli komplikacij kar online. Novi telefoncek je Samsung F480, ki je neke vrste "ponaredek" iPhona, z touchscreenom brez tipkovnice. Kljub skepticnosti na zacetku sem ugotovila da je uporabniski vmesnik skrajno kul in veliko bolj prijeten, ker se da vse delati z prsti in stylusa sploh ne potrebujes. Razlika v primerjavi z mojo staro predpotopno pre-paid Nokio.

nedelja, 12. april 2009

Razno #1

Tale zadnji mesec je bil precej poln, na obisku sva imela studenta iz Slovenije, ki je odsel nazaj po 3 tednih, Alenkinega oceta in se dva backpackerja, ki sta potovala naokoli, tako, da je bila hisa vedno polna .
Prvic smo sli tudi na North Stradbroke Island, morem reci, da sem bil po eni strani pozitivno presenecen, kako lep in miren otok je, po drugi strani sem pa pogresal kaj vec 4WD stezic.
V zadnjem casu so minerji, ki pridobivajo cirkon in druge surovine iz peska, zaprli vecino otoka v notranjosti, vkljucno z vsemi dobrimi 4wd tracki.
Alenka se vedno dela kot contractor za Goverment, jaz pa ugotavljam, da je University of Queensland prekleto zahtevna, in da moram vloziti se vec casa v studij, pa ceprav sem izbral samo 2 coursa (law in project management) za 1 semester. Tukaj dajejo veliko poudarka na skupinsko delo, tako, da moramo delati seminarske, ki ponavadi sestavljajo vsaj 50% ocene, v skupinah po 4. In v moji skupini so poleg mene en pravi ozzy boy, pa dva kitajca, od katerih en ne govori skorej nic anglesko in vecino casa prespi, en pa komaj kaj, tako da u bistvu skoraj sama vse delava. Sux.
Se update, kako kaj z ekonomijo tukaj, namrec to me vsi zadnje case pogosto sprasujejo, Avstralija se nekako se kar drzi, ceprav je v val odpuscanj dosegel tudi nas, malce z zamudo. Nezaposlenost je v zadnjem mesecu porasla za odstotek in prognoza je 7-9% nezaposlenost do konca leta. Na udaru so predvsem minerji, gradbena industrija in pa finance. Ce pa napisem, ali se kriza vidi v realnem zivljenju, morem reci, da ne. Sluzbe se se vedno dajo dobiti, ce so dober v tem kar delas in dokazes firmi, da ji lahko prineses dobicek z svojim delom, kar je tukaj najbolj pomembno, ne pa papir o tem, da si faks naredil.

četrtek, 12. marec 2009

Moja nova igraca

Z Mattom sva sla v soboto na Gold Coast bike expo, malce pogledati, kaj je novega na tem podrocju in zakljucila sejem z novima motorjema. Meni so vzeli stari motor v trade in za isto ceno, kot sem ga kupil, tako, da si nisem mogel pomagati. Alenkin komentar pa je bil, pa ja ne ze spet :).



sobota, 07. marec 2009

Goooooaaaaalll!!!!

Yep, nova sezona nogometa se je zacela in seveda sem se pridruzila ekipi - tokrat precej blizu doma. Danes smo igrali prvo grading (ocenjevalno?) tekmo v Cornubii, precej blizu slovenskega kluba. Bil je soncen dan, skoraj brez oblakov in precej vroce tako da je bilo zeloooo naporno igrati. Sonce je neusmiljeno zgalo in nasa ekipa je imela samo 11 igralk tako da zamenjave niso bile mozne. Hvalabogu se nas je ref malo usmilil in je dovolil drink-pauze tudi ob "cetrtcasih". Phew... po 10 minutah tekme sem bila ze cisto rdeca in sem ze sopihala kot stara baba - zacetek sezone je in jaz sem totalno out of shape. Nato je tekma le nekako stekla in punce smo dobro igrale. Nasa napadalka je dobila zogo, tekla proti golu, zabila totalen sus, ki ga je golmanka nasprotne ekipe presegla a se je zoga odbila... ravno meni na pot, hitro sem zasprintala in brez pomisleka brcnila zogo kot totalen profesionalec - padel je moj prvi gol ever. Od samega veselja sem kar zavriskala, ravno toliko da si nisem (zopet kot totalen profesionalec hihi) kar na mestu potegnila majice cez glavo in skoraj vse igralke nase ekipe so me pritekle objet. Wow... nas prvi gol v sezoni in se tega sem zabila jaz. Tudi letos igram v mojem najbolj priljubljenem polozaju - midfield right (sredina desno) in zato bom morala pridobiti dosti kondicije, ker ta polozaj zahteva veliko tekanja gor in dol, ampak sezona... se je ocitno izvrstno zacela. Way to go girls!!!

Zlatko: thank you thank you so much, da si me spodbujal za ta super sport. Zlezlo mi je pod kozo, totalno, in kot lahko beres na blogu se ze od lanskega leta izvrstno zabavam, obenem pa je se zdravo zame da ne dobim debele riti haha.

četrtek, 05. marec 2009

Time to get up-to-date

Kar nekaj časa je ze minilo odkar sem opravila svoj zadnji Microsoft izpit. Vmes je Microsoft (rahlo neugodno zame) uvedel celo vrstno izpitov tako imenovane nove generacije. Ker sem ze certified trainer za Sitecore sem se odločila, da mogoče sploh ne bi bila slaba ideja pridobiti ta naziv se za Microsoftove tečaje... poučevati odrasle je namreč zelo rewarding delo.

Pa sem danes torej sla in položila 70-528 izpit, in ze študiram da bi se kar takoj prijavila se za naslednjega, da dobim naziv Microsoft Technology Specialist. Ker vem da ta blog bere tudi precej razvijalcev mogoče ne bi bilo slabo omeniti, da Microsoft trenutno (mislim da do Junija 2009) ponuja free second chance voucher in ce se ne motim le ta velja globalno. Investicija v znanje je vedno dobra investicija... verjetno ena izmed najboljših v času te "strasne" globalne finančne krize.

Zanimivo je to, da me je k certifikaciji pravzaprav privabil lusten tiskan letak na katerem je na prvi strani luštna azijska bejba, ki (predvidevam) kuca po tipkovnici

sreda, 04. marec 2009

Credit History #2

On the other hand here, we have a perfect "credit" candidate - Mr Rudi, who gets approved for just about anything without questions. Difference between me and him is:
  • He works for a true Aussie company (earns less than I do though :-) where his manager according to Australian fashion isn't so awfully busy (yeah, he has a life) and actually answers his phone calls - My manager is a German and a very typical at that, he's as busy as a bee and impossible to get on the phone to verbally confirm my employment.
  • Rudi is an instinctive and slightly compulsive shopper who once went and simply bought a motorcycle on a credit card... his thoughts were, "Hell, I'll use that interest free period!". - And I am the silly young girl who puts money into the savings account before she buys herself things.
Time to get serious now. I'm not hurt (except for my pride maybe) by the fact that I can't get approved for a phone account. It's not like I'll suffer because of that but my little experience in this financial jungle out there gives me a good indication in where the western world has gone all wrong about credit rating. In debt we trust so to speak and unless you're indebted to a certain degree, you mean absolutely nothing. The more indebted you are, the more they luv ya' ;-)

torek, 03. marec 2009

Credit History #1

I meant to write something on the subject of credit rating, history and the current financial crisis a while ago. At that time I though I might be to bitter so I postponed it for a later time. Looks like I didn't have to wait long for another opportunity to come along to write a bit more about my financial issues which arent't really issues.

I cheerfully went to one of the mayor shopping centres near home about a week ago. If I remember correctly it was Thursday morning. My intention was to go to the post office and hand over company laptop and phone to our new employee. The issue of having to return a phone particularly bothered me as I was unable to find a petrol station that would sell Optus pre-paid starter kits. I got an idea to rather get a post-paid plan for approx $30 a month that would give me better value than a pre-paid and I would never have to bother with recharging it as you can actually arrange a direct debit to pay you phone bill. I found a couple of booths from mobile providers and what I was looking for was a plan that would give me approx. $100 of call and at leat 1GB of data, for less than $40 a month. Offerings from the big names such as Optus, Telstra and Vodafone were dull and I would have to sign up for an expensive plan to get that 1GB of data and I would also get more than $500 of calls which I don't need at all.

My eyes sparkled when I stumbled across 3 (three) shop. They had a lovely INQ 3G capable phone on offer for measly $29/month. A quick chat with the teenage sales representative there revealed that the phone was included in the cap... what a beauty. Okay, sign me up I said to the sales chick. She asked me a set of standard questions:
  • What's your name? Address?
  • Employer and employment status?
  • Credit cards?
  • ...
The application started processing information and it spat out "DECLINED!" after about 15 seconds. My face droped... I was about to scream WTF, why can't I even get a puny fucking phone account?! The teenager printed a piece of paper with a reference number and advised me that there must be something wrong with my credit history, like I've defaulted on a loan or didn't pay my bills.

I called the credit reporting agency from the basement carpark and nearly ended in tears. Why can't someone who has always paid her bills on time, has a regular full time job and earns shitloads of money get a simple mobile phone account? This is beyond me but it's the way it is in Australia.

The helpful lady from Veda Advantage said she'll dispatch my comprehensive credit file, basically everything they have on me, right away. And sure enough, when I arrived home an email was waiting for me. With trembling hands I opened the PDF file and entered the password - I expected horrible data to jump into my face, telling me that I am a financial wreck indebted to my eyeballs. I actually thought that someone must have stolen my identity and abused it because I'm the new generation and use internet so much.

The document revealed nothing special... they had the details on me and they were accurate including my residential history. There was info about where I currently lived, that I had a credit card with this and that bank and what the limit was, there's also info about the mortgage enquiry that we made in November, an enquiry from the electricity company and that was about it. No outstanding loans, no defaults and no unpaid bills. I thought having a credit card was building my credit history but as it turns out, that isn't nearly helpful enough because any dickhead these days has one. To have a "good" history you must be quite seriously indebted or at least must have been in the recent past, e.g. have had a proper big loan taken out in your name.

So I rang Three again and asked them to explain exactly why I was rejected... the answer was quite suprising and I reckon is one they have "in stock" for cases when the rating is simply too low - we weren't able to verify your employment. So I gave them my managers phone number, company details and sent them my last four payslips via email. I haven't heard from them since and I lost the will to call them back because people employed at that call centre probably deal with ex-bankrupt people and people who have actually defaulted on their loans on a daily basis, hence they put everyone (myself included) in the same basket - that is, a basket of financially irresponsible or perhaps even fraudulent people and by all means I don't want to have anything to do with such people.

[...to be continued.]

četrtek, 26. februar 2009

Government Works

Eno luštno novico imam - in sicer so mi danes sporočili da sem "in" na government projektu, kar pomeni, da imam delo za vsaj naslednje 3 mesece garantirano in kar je povrh vsega najlepse je to, da je projekt ful zanimiv, da bo zelo dobra referenca in da je placa ohoho fina.

Ob tej priliki gre lepa zahvala Rudiju in Aleksu ki je pred tem pomagal Rudiju. Pa dobro mi je pomagal tudi projektni vodja, ki ima licenco za delo z vlado in mi je pomagal pripraviti papirologijo. CV je treba napisati nekako tako da res pokrijes tiste kljucne tocke (key selection criteria) in omeniti standarde in podobno. Jaz sem malo predelala moj standardni CV in dodala malo vec narativa med alineje AKA key achievements in tako naprej.

Po kolobociji z papirologijo sem bila povabljena na intervju. Pred tem sem sla na kavico in sem mislila da bom tocno tam izpustila duso. Ze presneto dolgo nisem bila na intervjuju in ker sem si tega projekta res zelela, sem se tresla kot siba na vodi. Intervjuji so po neki cudni logiki se bolj naporni (zivcnost) od klasicnega javnega nastopanja oz. tecajev - tam predstavljam studentom material, na intervjuju pa samo sebe. Dobila sem nekaj tehnicnih vprasanj, kako narediti to in ono, ki so se mi zdela very easy. Eno vprasanje je bilo ce lahko razlozim kako bi implementirala neko search controlco, drugi pa je bil en kos kode v XSLT in za razlozit kaj naredi. Tist kos kode je sicer bil malo hecen, ampak veljaven pa takoj sem razpoznala da je slo za pattern breadcrumba in je bil panel videti cisto navdusen nad tem. Zanimivo se mi je zdelo da so mi dali tehnicna vprasanja za pogledat ze kaksnih 15min pred intervjujem in kljub temu da je bil intervju za resno vladno organizacijo so bili zelo prijazni in mi niso dali obcutka "da me bodo zivo pojedli". Druga vprasanja so bila bolj okoli komunikacijskih sposobnosti, npr. ali sem ze kdaj pisala dokumentacioj in teamskega dela, npr. kaj bi naredila, ce bi se mocno ne-strinjala z sodelavcem.

sreda, 18. februar 2009

How many coppers does it take?

...to direct traffic at an intersection in Melbourne?

The answer is exactly 8. Two at each corner, except for the corner where one from the pair goes into the middle of the intersection and actually does something.

torek, 17. februar 2009

Ata Caserman

...je srečno prispel v Brisbane in je ze sel na en mali sprehod in se ne more načuditi Avstraliji. Pravi da ga jetlag niti ni hudo zadel... but he doesn't even have a clue (yet).

sobota, 14. februar 2009

Smart Business Woman

Hja... Linky Pinky bo... business woman. Jep, čisto zares sem se odločila, da bom sama svoj moz... em... woman. Torej ustanovila bom svoje podjetje. Kakšna bo struktura se se nisem natančno odločila... ali bom sole trader ali pa proprietary limited. Glede tega se bom posvetovala z izkušeno računovodjo in naslednji teden tudi z business coachem.

Kaj bom delala? Ja to kar najbolje znam - web development. Skratka specializirala se bom za analizo, načrtovanje, implementacijo in deploy spletnih rešitev. Pisarno in opremo imam, "jajca" tudi, pamet tudi, managerial skills... maybe, the rest it takes to be your own boss... bomo videli.

To je pa moj ta nov baby - Dell Precision, Xeon 2.6 Quad Core, 4GB RAM-a, 250GB diskovja, NVidia Quadro Open GL 512MB graficna.... it's a darn expensive graphic workstation:

četrtek, 12. februar 2009

Ta nova hisa

No pa sem koncno (zopet) kupila rechargable baterije... kam so izginili 4 seti baterij mi ni jasno.

Vhod in zgornji del vrta... ain't it pretty!


Kuhinja iz lounga... skozi se vidi tudi en delcek dining rooma.


Patio

torek, 10. februar 2009

Bushfires, crocodiles and floods

Kar nekaj ljudi je spet zaskrbljenih zaradi recent tragedij v Avstraliji. Res je hudo in sama raje sploh ne gledam dramaticnih prispevkov na televiziji, so clanki v casopisu dovolj nazorni. Kljub vsemu naj poudarim, da z Rudijem ziviva v Brisbanu, ki je priblizno 2000km severno od Viktorije kjer divjajo pozari in ravno priblizno toliko stran od severnega Queenslanda, kjer so poplave. Safe for now.

ponedeljek, 09. februar 2009

Življenje v (sub)tropih

Hmm... yeah, lahko enostavno opišem z tremi besedami - lots of critters! Pred dobrimi 3 tedni sva se preselila v novo hišo in po nekaj dneh ugotovila, da:
  • so termiti na vrtu in sva obvestila lastnika
  • so ščurki v kuhinji
Cockroache oz. ščurke sem najprej poskušala zatreti sama z priročnim pretežno neškodljivim sprejem. Haha... le kakšen optimist sem. Navaden spray jih ni niti upočasnil, kje šele da bi jih ubil. Situacija je postajala vedno slabša in slabša, do točke ko so ščurki raznih velikosti letali sem in tja vsepovsod in sem se od groze in histerije ze kar tresla.

Cas je bil za uporabo močnejšega strupa, takega ki je pravzaprav namenjen za zunanjo uporabo in smrdi kot pri norcih. Ta strup sem našpricala po vseh moznih vogalih in špranjicah kot da sem profesionalni pest control freak. Strup je vsaj malo pomagal za nekaj dni in število ščurkov se je zmanjšalo. Ta veliki so pomrli kar pa ne pomeni da niso majhni in srednje veliki se vedno veselo tekali naokoli.

Cez nekaj dni je zopet postalo slabse in vsakic ko sem odprla mikrovalovko je ven skocilo par mini & srednje velikih scurkov. Ogabno! Ocitno jim niti mikrovalovi niso skodili, morda ravno obratno... moja teorija je da so postali radioactive super resilient scurki. Klicala sem torej firmo za pest control, ker so itak morali priti pregledati hiso zaradi termitov in jih zaprosila da pridejo naredit tudi general pest control. Pride torej pest control guy in nasprica strup v prahu v vse mozne špranjice vključno z izpiranjem lesenega stojala za noze (bil scurek notri, bljak), baze za grelnik vode, okoli mikrovalovke in pultov. Med celotno zadevo so zaceli scurki letati iz vseh moznih špranjic in jih je bilo mogoce "pobijati" manualno. Se pest control guy se je čudil koliko jih je. Ko je odšel je bila situacija kakšne 2-3 dni roznata... skoraj nobenega ščurka, tisti ki pa so bili, so se premikali zelo počasi in so bili na dobri poti da pocrkajo.

Cez nekaj dni, se je situacija zopet obrnila na worse... iz mikrovalovke so zopet veselo skakali mini ščurkeci. Včeraj je bilo ze tako kot da pest control guy sploh nikoli ni bil tu. Malo sem potresla stojalo za grelnik vode in ven so zaceli padati mini ščurkeci, ki sem jih enega za drugim poteptala z kosckom papirja. Sledilo je taktično opazovanje in takrat se mi je posvetilo od kje prihajajo te enormne zaloge ščurkov - IZ PRESNETE MIKROVALOVKE!

Od groze se mi je skoraj vtrgalo. Mikrovalovka je sla v tistem trenutku VEN. Danes zjutraj... milina... en samcat osamljen napol ziv ščurek je se nekaj migal v kotu, to pa je bilo to. Kaj hudiča naj pa z mikrovalovko naredim pa se ne vem. Malo jo potreseš in iz nje pade kakšnih 50 mini ščurkov.

petek, 06. februar 2009

Malo o studentskih vizah

Odločila sem se, da napišem in razložim malo o študentskih vizah v Avstraliji.

V zadnjem času se vse več ljudi v Sloveniji zanima kako pridobiti vize za delo v tujini. Evropa ni tak problem odkar se je Slovenija pridružila Evropski Uniji. Situacija ni rožnata, a vendarle Slovenci imajo možnost delati v marsikateri državi Evropske Unije. Veliko ljudi pa se ogleduje tudi za možnostmi v državah "preko oceana".

V Avstraliji je študentsko vizo zelo lahko pridobiti in le ta vam da tudi nekaj ugodnosti in startno točko. Prednost te vize je predvsem v tem, da se jo dobi v roku nekaj tednov, če le imate denar za izobraževalni program in preživetje in se vpišete. Za mnoge je to med drugim edina šansa da pridobijo vsaj omejeno možnost dela v Avstraliji.

Študentska viza vam kot ze rečeno da tudi omejeno možnost dela, in sicer do 20h na teden. Razporeditev delovnih ur v tem primeru ni pomembna oz. lahko delate nekaj dni v delovnem tednu polni delovnik in imate druge dneve proste.

Studentsko vizo lahko pridobite maksimalno za cas trajanja studija + 4 tedne. Ce se torej vpisete na tecaj anglescine za 3 mesece, lahko studentsko vizo pridobite za maksimalno 4 mesece. Ce zelite podaljsati svoje bivanje v Avstraliji se lahko po zakljucku enega programa vpisete na drugega. Lahko izberete drugo smer in/ali drugacno trajanje programa. V takih primerih je zelo smiselno premisliti o vpisu na program, ki vam bo dal tudi kvalifikacije (diplomo, certifikat,...) za poklic ki je na seznamu iskanih (MODL - Migration occupations in demand)

Pri budgetingu je potrebno upoštevati, da morate imeti predhodno privarčevanega dovolj denarja za plačilo študija, letalskih kart, zdravstvenega zavarovanja, najemnine, hrane in drugih stroškov. Naj poudarim, da samostojno na študentski vizi ne boste mogli preživeti in je potrebno imeti privarčevan denar s seboj.

V primeru da se odločite za študij v Avstraliji, vam bo gotovo zelo koristila naslednja spletna stran:
Study in Australia - uraden, government website za international študente, ki ponuja informacije o izobraževalnih ustanovah, tečajih, življenjskih stroških in ostalem

Po zadnjih podatkih stanejo 12 mesečni izobraževalni tečaji od $4500 naprej.

ponedeljek, 02. februar 2009

Home Sweet Home #2

Pa sem spet nazaj domov. Neverjetno je, kako rada potujem in obenem kako sem vesela ko spet pridem domov. Naporno je to, da potuješ vsake 3 tedne in spis v neznani hotelski sobi, se vlacis po letališčih in ne glede na to kako si utrujen ali zamorjen, mora biti vedno nasmešek na obrazu. I love my job, but I (began to) hate my boss... so I quit. Ko se mi izteče garden leave, bom pričela z delom za Queensland Government, hopefully... obenem pa se vedno vsak mesec izvajala moje priljubljene izobraževalne tečaje.

Prejsni teden je bilo v Melbournu tako vroče, da se tudi Brisbane ne kosa s tem. Verjeli ali ne, ko sem se vrnila me je prvi večer zeblo... kljub temu da je bila temperatura tam nekje 26 stopinj Celzija. Ah, čuden je ta svet... kakorkoli je, nikoli nam ni (cisto) prav.

Medtem pa... nestrpno pričakujemo fotrov prihod. 16 Februar je dan-D.

četrtek, 29. januar 2009

43

43 stopinj celzija je bilo danes v Melbournu, in vceraj... in verjetno bo jutri isto. Spet imam training in moji ubogi "studenteki" umirajo od vrocine in bodo morali jutri pisati test v takem stanju. Nekako imam obcutek da rezultati ne bodo prav blesceci.

Med drugim sem zajebala na celi crti ker sem rezervirala nek cheap ass hotel, ki je prava polomija. Klima ne dela, tepih je prekurjen od cigaret, smdri po nekih cudnih hlapih, sladkem prfumu, cimetu in kokicah, bljak. V dvigalu srecas kurbice in v pritlicju se zadrzujejo sumljivi tipi. Ob 5h zjutraj te vrzejo tramvaji pokonci, ker ni prakticno nobene zvocne izolacije.

Ura je skoraj polnoc... zunaj pa se vedno krepko nad 30 stopinj.

nedelja, 25. januar 2009

It's a beautiful day

Hehehehe, zunaj sicer dezuje, o dezek nas ljubi, let it rain down buckets. Zadnjih nekaj dni je Brisbane zaobjelo pravo tipicno poletno vreme, vlaga do konca in vrocina enormna. Google weather je sicer trdil da je zunaj med 29 - 31 stopinj ampak prisezem, da to gotovo ni moglo biti res pa ceprav nimam termometra da bi izmerila natancno temperaturo. Klima je laufala na 28 stopinj (non-stop) in temperaturna razlika je bila tako ogromna, da si mislil da se bos onesvestil ko si stopil na vrt in zmrznil ko si stopil nazaj notri.

V novo hiso sem z vsakim dnem bolj zaljubljena. Sicer ni tako moderna kot je bila zadnja ampak je razlika v kvaliteti neprecenljiva. To je hisa, ki je bila narejena za lastnike, da zivijo v njej in ne nek tipicen gnil investment property. Prakticnost hise je v neverjetnih detajlih in obcutek domacnosti... veliko bolj domac.

V zadnjih nekaj dnevih se mi je zgodilo kar nekaj super cool stvari. Moj dragi ati je koooncno odlocil priti na obisk v Avstralijo in je s tem uradno ta prvi iz familije, ki ma jajca, da naju pride pogledat. Jep, ati Caserman is coming to Australia! Good on him.

Na zalost se vedno nisem nasla (in napolnila) baterij za fotkica... shame on me. But bear with me, I'll find 'em and make some photos of the jungle 'round the house.

nedelja, 18. januar 2009

Happily moved in

Pa sva se koncno vselila v novo hiso in sem posteno srecna, da sva se odlocila vzeti pogodbo na 12 mesecev. Mislim da sem imela v zadnjih nekaj letih dovolj teh kurcevih selitev sem in tja. Vsa zadeva je namrec precej naporna in precej tezja kot je bilo lani. V enem letu sva kot prava hrcka "pridobila" precej pohistva in druge lastnine in preseliti vsekupaj je totalen logisticni podvig. Zjutraj sva sla v najem tovornjaka, mimogrede kot vedno toplo priporocam Abel Rent-a-car, kjer ga dobis za $148 skupaj z trolleyem. Za "razsuti tovor" sva sla kupiti tudi skatle in se tokrat obvezno odlocila za plasticne kontejnerje na kolescih, ker so le malenkost drazji od kartonskih in veliko veliko bolj trpezni.

Sledila je priprava logisticnega plana - kaj bomo najprej nalozili? Seveda dve najtezji in najvecji stvari, hladilnik in pralni stroj. Ker ima tovornjacek hidravlicni tailgate in sva si zraven izposodila tudi "rudlna" je bila zadeva malo lazja. Sledilo je nalaganje sofe, foteljev, kuhinjske mize, stolov itd. Kaj kmalu je bil tovornjacek poln in sva peljala prvo rundo. Ob tej priliki bi se res rada zahvalila sosedu Lovrotu za "fizicno" pomoc pri raztovarjanju. Si ne predstavljam kako bi slo brez tebe Lovro, ker mene ze tako ali tako danes noro boli hrbet.

V drugi rundi sva z Rudijem prepeljala se pisarnisko opremo, bicikel, stvari iz omar, fitnes opremo in en kup nekih prckarij. Ker je bilo ze povsem temno se tudi tovornjaka ni vec dalo lepo optimalno nalagati in misice v rokah kar niso in niso hotele ubogati. Bila sva ze povsem izmucena in bilo je ze pozno, v novi hisi pa prav nic skupaj zlozeno.

Edina zrtev je bil pralni stroj, katermu je pocila cev za odvodnjavanje in mi veselo poplavila cel laundry. Serviser bi rekel "nau zi dreining pajp haz rili lozt it'z kapaciti" :-)

Ob zacetku selitve sem sicer imela v planu da bom vse sama pospravila, razen carpet cleaninga seveda. Ko pa sem sla danes pobrat se nekaj drobnarij sem si hitro premislila. Hrbet me posteno boli in enostavno nisem bila pripravljena se pucat ko zmesana. Pa sem outsourcala se ciscenje.

sobota, 10. januar 2009

New Rental Property

Hej... pa je spet leto naokoli in ker hise nisva kupila, pogodbe pa nama v trenutnem townhousu nocejo podaljsati zaradi Zvezdice, je bilo potrebno najti novo hiso za najem. Zopet sem pricakovala celo nocno moro in veliko "letanja" naokoli, slinjenja real estate agentom itd.

Pred bozicem sem na netu poiskala nekaj rental propertyev ki so roughly ustrezali najinim zeljam in odsla na oglede. Za razliko od lani ko se je na takih ogledih pojavilo se vsaj 10 drugih ljudi je bilo letos povsem drugace. Ali sem na ogled prisla sama ali pa je bilo tam se max 3 drugih ljudi. Nobenega nisem videla panicno zahtevati obrazcev za prijavo in na splosno je bil folk nekako rezerviran. Kdo bi si mislil.

Po novem letu sva sla z Rudijem na ogled se ene hise, ki sem jo nasla na netu in je izgledala fantasticno. Shiny polished timber floor, deck, renovirane kopalnice itd. Greva torej na ogled in ko sem vstopila v hiso sem bila posteno razocarana, tak shithole da joj. Najslabsa od vseh kar sem jih videla za $450 pw. Dvomim da so bile fotografije objavljene na internetu sploh od iste hise. Razocarano sva se torej odpravila nazaj proti domu in na poti kupila Saturday Courrier Mail casopis. K sreci sva v casopisu nasla se ene par oglasov in na random izbrala enega, ki ni izstopal. Poklicem in javi se zenska ki mi pravi da lahko organizira ogled hise v Wishartu se danes. Kdaj torej... cez pol ure. Cool.

Greva torej na ogled hise in na vratih spoznava trenutne tenante. So se lepo predstavili in nama razkazali hiso ki nama je bila takoj strasno vsec. Enonadstropna druzinska vila, cudovita, brick hisa, tla so samo ploscice in laminat. Vse v perfeknem stanju z airconditioningi, solidnim vrtom , veliiiko garazo itd. Jaz sem takoj za, Rudiju se kar svetijo oci. Hisa oglasevana za $450 pw.

Ok, pogovoriva se z trenutnimi tenanti in ti nama povejo da gre za private lease in da sta landlorda normalna in ful OKEY, da pa sta zelo pedantna in zelita da se hiso vzdrzuje v pristine conditinu at all times. Pokazala sta nama tudi celoten manual za hiso in vse njene naprave in dala forme za prijavo.

Hmm hmm... izpolnim forme profesionalno, navedem vse mozne reference, dam telefonsko stevilko najinega trenutnega property managementa in scane dokumentov. Landlordka je dejansko poklicala cisto vse ljudi navedene na aplikaicji in tudi preverila TICA bazo blacklistanih tenantov. Aplikacija odobrena, yippie. In ker sva zaprosila za 12 mesecni najem so ceno znizali na $400 pw.

17 Januarja se torej seliva v hiso v Wishartu. In najlepsa stvar od vsega - Zvezdica JE ODOBRENA in prisezem da je skrajni cas da ji kupiva giant cat tree in postaviva catmaxa v vrt.

sreda, 07. januar 2009

Perth

Koncno sem dobila priloznost da spoznam se 4. prestolnico v Avstraliji. Perth je prestolnica zvezne drzave Western Australia in kot taka bi pricakovali da je to neko ful ogromno mesto, pa ni. Je majhno, se manjse od Brisbana a ravno tako ima tisti svoj charm... yep, charm.

Po pristanku te pricaka fresh & crisp vreme za tiste ki smo vajeni tropske vlaznosti iz Queenslanda je Perth idealna verzija Brissija. Pri 30 stopinjah celzija se ti neverjetno zdi vreme zelo ugodno in sploh ne vroce. Imajo suho vrocino.

Na kratkem sprehodu po mestu te izpod obokov raznih stavb ali pa kar sredi footpatha pozdravijo razlicni kipi. Zelo art navdahnjeno. It's sweet.

In ce mislite da imamo mi Queenslanderji komplekse glede zivljenja v zaostalem statu imam obcutek da imajo "zahodnjaki" cisto drugacen pristop. Pravijo da se pozvizgajo na ostalo Avstralijo ker je za njih Johnnesburg v Afriki baje blizje kot pa Sydney, so why bother.