torek, 30. september 2008

Možgane na pašo

Mal se morm zrelaksirat I think. Ja no... danes ni bilo kakšnih hudih pretresov, kot v prejšnjih dneh. Pravijo da ko ima hudič mlade, jih ma več na kupu. Naj se gre ta hudič sterilizirat.

Poklical me je mehanik in povedal da bo popravilo stalo bout $two-fifty. Good, pa sm mu rekla naj se kar timing belt zamena, da bom mela neki časa mir. Mehaniku je ime Chris Economidis - nedvomno Grk, in njegov servis je zares dokaj ekonomičen.

V Brisbanu postaja vroče, poletje se približuje. Mogoče je to to... na radiih vrtijo lahkotno veselo glasbo. Konec je veggie sezone, še paradižnike je spražilo, zdaj je na vrtu začela besno poganjati limeta - ima že vsaj 5 zarodkov limetk. Tudi humidity počasi že kar taprav. Ko sem se zadnjič peljala čez Camp Hill se je nad CBD-jem že videla ta prava meglica.

Še dobro da je v bližini polno bazenov:


Veste kaj pravijo za bazene... ga je fino imeti doma, še bolje pa je če ga ima sosed - greš tja se namočiš in je zate zadeva opravljena. Z vzdrževanjem bazena pa naj se ukvarja nekdo drug.

ponedeljek, 29. september 2008

...in zmesani ponedeljek (Driving Test #1)

Kje naj začnem... v petek se mi je torej pokvaril avto. Vožnje za izpit za avto nisem mogla prestaviti, ker je bilo že manj kot en business dan do termina. V soboto sem rezervirala Hyundai Getza in ga v nedeljo sla iskat. Pa ni bilo iz tega nič, ker rental avta ne moreš uporabiti za izpit za avto, če ne dobiš pisnega dovoljenja lastnika, v tem primeru managerja poslovalnice. Ta ga seveda ni hotel dati, ker je zagnal celo paniko, da sploh nimam izpita in da v slučaju da se kaj zgodi zavarovalnica ne bo nič krila. OK no... pokličem par avtošol in so seveda vsi zasedeni, poklicem se par prijateljev, če mi lahko kdo posodi manual roadworthy avto. Vsi imajo avtomatike.

Klice nazaj Garth (tukaj ga bom malo šimfala, ker itak ne razume slovensko), da mi loh posodi od njegove bejbe avto. OK, Garth, je avto registriran? Je! Je avto roadworthy - mu delajo vse luči, vsi žmigovci in so gume vredu? So - vse dela. OK, super. Veselim se že, da bom lahko končno opravila izpit za avto in imam potem mir s tem.

Zjutraj vstanem, pripravim vse papirje in se z veliko časovno rezervo odpeljem do Beck, Garthove punce. Pridem tja in mi ona da ključe od tega, vmes omeni da avto nima registracijske nalepke. Debelo pogledam... ja kako to, a ni Garth rekel da je registriran. Ja je, sam nima nalepke gor, ker so jo po posti poslali Garthovi mami, ki je uradno se vedno lastnik avta. Em... torej Beck ni lastnik avta in mi tehnično ne more dati dovoljenja za uporabo. OK, greva do avta da bi se odpeljali do do Garthove mame po nalepko... avto ne vžge, kurbla ga lih ene 5min kot strgana. Na koncu le vžge in iz auspuha se pokadi velik oblak dima. Nekako se zbaševa v avto, jaz kao vozim da dobim malo prakse. Avto je... khm, totalen svinjak, v prtljažniku in na zadnjih sedežih je polno ene krame, v sprednjem delu avtomobila pa je na tleh raztresen chips (ja, pečen krompir, že malo plesniv), prazni kozarci in druga embalaža iz McDonaldsa. It stinks like shit! Ampak, komentirati seveda ne smem, ker se podarjenemu konju ne gleda v zobe in bi bila Beck sicer užaljena.

Začneva se torej peljati proti Garthovi mami, ki živi na cisto drugem koncu mesta v Norman Parku, peljem kolikor hitro le morem. Mislila sem da se bova v avtu spražili, ker je bila zunanja temperatura vsaj 30 stopinj. Ce sva vklopili klimo je avto zažel strašansko ropotati, mislim kot tovornjak, in ni sel hitreje od 40km/h. Kmalu ugotovim da tudi zavore skoraj ne delujejo.

Kot dve strgani kuri le prideva do Garthove mame, kjer na hitro zmečem nekaj smeti v kontejner medtem ko je sla Beck po nalepko. Na hitro grem okoli avta in preverim ce luci in smerokazi delujejo. Se bolj zmešano oddivjava nazaj do Greenslopsa, kjer se test zacne. Pridem tja, ze rahlo pozna. Uslužbenka na šalterju mi pravi da imajo v sistemu samo podatek da sem teorijo pogrnila. Cisto padem ven in je zblojena birokratka le nekako uredila papirje in rekla da lahko opravljam izpit. Čakam torej na inšpektorja.

Gremo do avta, začne izpolnjevati zapisnik. Prosi me da se usedem v avto in ga vžgem, prosi da vklopim luči, prosi da vklopim smerokaze, prosi da stopim na zavoro... Beck poleg mene v zadregi pogleda stran. Inšpektor me prosi da obrnem volan v desno in gleda gumo. Na koncu pogleda v avto in se namrgodi, z nogo brcne stran ostanke chipsa preden se usede na sopotnikov sedež. Pove mi, da z izpitom ne bo nič, ker avto ni tehnično izpraven. Opravičim se mu za neugodno situacijo in se sprijaznim z usodo. Da mi zapisnik na katerem pise, da leva zavorna luč ne deluje, da je desna sprednja guma illegal in da je v avtu pokvarjena hrana, kar je nehigienično.

Grem po Beck in ji vrnem ključe od avta. Greva pogledat gumo in vidiva da izgleda bolj podobno gumi na formuli ena kot pa navadni tehnično izpravni gumi za osebni avtomobil - čisto zlizana.

nedelja, 28. september 2008

Devianti in puritanci

Hja... vsakič ko sem ob cesti zagledala spodnji plakat, sem se morala nasmehniti. Direkten in živo-rdeče-rumen plakat ti je dobesedno skočil v glavo, in nekatere je to očitno zelo zmotilo. Plakate so začeli umikati zaradi pritožb puritancev.



Fortitude Valley, Brisbane (polex sex shopa je tudi YMCA)


Naslednji na tapeti so sex shopi... da jih je v Queenslandu preveč, več kot vseh Coles trgovin (članek na news.com.au). In recimo... sploh nisem vedela, da v Queenslandu ne moreš legalno kupiti pornografskega materiala, ki je klasificiran kot X18+ (pornografija samo za polnoletne?).

No ja, mogoče potrebujemo več WC-jev za device (in devičnike) ali Colesov. Mogoče pa je tisto kar potrebujemo manj vmešavanja politikov v spalnice ljudi.



Brisbane Airport

petek, 26. september 2008

Peklenski petek

Hja, kje naj začnem... grem na sestanek v West Endu. Malo sem narobe zavila z avtom in sem pristala v CBD-ju namesto v West Endu. Zavijem torej nazaj na Victoria Bridge in ko sem spustila kuplungo je v ubogi Betsy nekaj posteno zaropotalo. Ups, pohodim gas... se vrti v prazno. Pohodim kuplungo in poskušam prestaviti v 1. prestavo mislec da mi je pač zabrisalo ven. O-o... šalthebel je bil nekam čudno mlahav, 1. prestava pa kot da ni obstajala. V paniki ugasnem radio in vklopim vse štiri žmigovce in upam upam da bo momentum se dopustil da se zapeljem preko mostu. Pa seveda ni slo... ustavila sem se točno na sredini mostu in nekaj živčnežev je že veselo hupalo. Hitro stopim ven iz Betsy, da bi jo porinila in seveda ugotovim da je se vedno v prestavi. Rinem ko norc v visokih petkah, a je vse zaman, ker je avto obtičal v prestavi.

Folku se ze trga, zablokirala sem cel most, ki ima samo en pas v vsako smer za vozila in seveda se ob petkih rush hour začne ze ob 2h. Klicem vlečno službo... bodo prišli v roku ene ure. Oh dear - ena ura čakanja sredi mostu v največji gužvi! K meni pristopijo brhki mladci in poprosim jih da me potisnejo preko mostu, medtem ko sem tiščala sklopko. Mišice mladeničev pomagajo in avto mi uspe parkirati na avtobusni postaji tik za mostom.

Sledilo je čakanje in čakanje. Poklice me tow truck guy in mi pove da ga na bo se vsaj pol ure, ker so ga klicali da mora nujno rešiti avto, ki je tik pred tem, da zdrsne v Brisbane river. Spet čakam torej.... in čakam, in čakam... folk hodi mimo in se smeji, misleč da sem ostala brez bencina. Vlečna služba se končno pojavi dve in pol ure po mojem klicu. Ko je pogledal v avto me je seveda najprej vprašal kaj hudiča se je zgodilo - seveda ko pa je bila Betsy v notranjosti čisto razmontirana, ker sva z Rudijem vgrajevala nov radio in zvočnike pa ni bilo panelov od vrat, pol armaturke je stran štrlelo, v avtu pa je bilo za pol Bunningsa izvijačev, klešč in drugega orodja.

Naloživa avto na tovornjak in potem se zatakne pri vprašanju kam ga odpeljati. Ja RACQ je priporočal servis v West Endu, voznik pa pravi da je to Repco servis, ki menjalnikov sploh ne popravlja in ga bodo samo poslali nekomu drugemu in mi za to uslugo extra zaračunali. Skomignem z rameni in vprašam kaj on priporoča. Zavrti mobilni telefon in se zmeni z buddyem, da avto peljeva tja. In se peljeva, ni bilo daleč, voznik je bil totalna faca. Pripelje me pred majhno delavnico polno vintage avtov - dobro sem si mislila. Tam kamor avte vozijo petrol-headi je gotovo dober servis. Mehanik malo pogleda avto in mi pove dobro novico - ni sel menjalnik ampak samo gearbox bracket, karkoli pač to že je. Strošek popravila bo (upam da) razumen.

Potem me je faca od voznika zategnil se do Chalk hotela, kjer sem v roke dobila Bernardovega bratranca (Mazda CX-7). Hočem svojo Betsy nazaj... jok.

torek, 23. september 2008

Melbourne

Tako pa sem nazaj doma iz Melbourna. Imela sem se eno 2-dnevno izobraževanje, ki je bilo zopet tako fast paced, da za kaj dosti drugega ni bilo časa. Pa v tem ni nobene tragedije, ker grem čez en mesec spet v Melbourne. Tokrat sem na izpitu dobila vseh 100%, tako mora bit, če ne ne bi bila happy.

Svetla točka - definitivno pijačka za Fajrvehrom. Dobila sva se kar pred mojim hotelom v Melbournu na Collins Street in odsla najprej v en irish pub, potem pa sva se se malo sprehodila do drugega puba ob Flinders Street Stationu, kjer sva poskusila lokalno pivo.

nedelja, 21. september 2008

Brisbane Planetarium

Včeraj sva se z Rudijem ad-hoc odpravila v Planetarium v Toowong in v botanični vrt. Fantastično! - toplo priporočam vsem v Brisbanu, se posebej družinam z otroci. Ogledala sva si show potovanja po vesolju, ki je projeciran na kupolo tako da vse skupaj izgleda 3D.

Ne bom preveč razglabljala, da komu ne pokvarim izkušnje. Vstopnica je okoli $12 za odraslega brez koncesije, za otroke je potem verjetno okoli $6 in za študente okoli $9.


El lizard

Poleg Planetariuma so seveda tudi Brisbane City Botanic Gardens... now, that's what I call an awesome place. Perfektno za vse ljubitelje narave, hortikulture in krajev z good karmo.

sreda, 17. september 2008

Ko se washmachini strga

Torej... najin pralni stroj je nagajal ze nekaj časa. Pral in pral, proti koncu programa pa strašno mlel in ropotal in se na koncu obesil in izkašljal napako številka 5. Ti hudimana, navodila za uporabo pravijo da je treba sčistiti filter. Ga sčistim prvič in je res bilo nekaj smeti notri. Poskusim ponovno in cez kakih 5 minut zopet javi isto napako. Spet naredim celo poplavo, pucam filter - notri ni nič. Poskusim zopet, spet isto sranje.

Naslednji dan torej pokličem Samsung - čakam na telefonu sto let. Na koncu mi dajo telefonsko številko serviserja v bližini. Klicem njega, dobim tipa ki več kot očitno le napol govori angleško pa se nekako vseeno zmeniva. Pride serviser pogledat, malo pritiska gumbe pravi da je s pralnim strojem vse OK. Pa mu rečem da ni in mu pokažem da se obesi na ocejanju, da čudno ropota. Serviser še malo gleda, jaz sem se medtem spravila nazaj delat.

Pride serviser in mi zmagoslavno prbije v hecnem naglasu: Di drejning pajp hez lozt itz kapesiti! No shit, Sherlock. Ga vprašam, ce je notri za filtrom kaj zabasano, ce lahko odpre, pogleda in po možnosti spuca. Pa mi rece, da bo moral naročiti rezervni del - cev za odvodnjavanje od Samsunga in bo treba počakati 2 tedna - odide.

Ja OK, stroškov s tem sicer ne bo, ker je pralni stroj v garanciji - a vseeno se mi misel na to da ob polni košari perila ne morem prati ne zdi privlačna. In ker v laundromate hodijo samo čudni tipi, ki jim rubežniki se pralne stroje poberejo (hint: taki Ray-u podobni patroni) se mi tudi to ne zdi prav dobra ideja. In zakaj za božjo voljo bi se spravil menjati nekaj, kar po vsej verjetnosti sploh ni pokvarjeno in torej menjava sama po sebi ne bo prav nic pomagala.

Pa sem hotela zadnjo rundo perila, ki je bila se vedno v pralnem stroju vsaj scentrifugirati in obesiti in sem poskusila se enkrat. Zopet isto sranje, tokrat pa mi je prekipelo in sem pograbila šraufncigr napravljena da sama razstavim pralni stroj in ugotovim kaj mu je zaštopfalo čreva. K sreči je prišel na obisk sosed, ki je malo večji ekspert v domačih opravilih in je delo opravil namesto mene. Razdrl je filter tam kjer je pumpa al whatever in voila, ven je padel kovanec za 20 centov. Die washmachine opet dela - ZAHVALJUJOČ MOJSTRU LOVROTU! Hvala bogu da so na svetu še taki tipi, ki znajo kaj pošraufati.

torek, 16. september 2008

Tax in Australia #2

Dobila sem prošnjo da naj napišem koliko si v Avstraliji obdavčen v različnih dohodkovnih razredih. Informacije o davčnih stopnjah dobite na ATO spletni strani - Individual income tax rates.

Približni izračuni za finančno leto 2008/09:
Bruto dohodek (na leto) Obvezna nalozba v pokojninski sklad (9% bruto dohodka) Davek Odstotek davka + pokojnine
40000 3600 6000 24%
60000 5400 12000 29%
80000 7200 18000 31.5%
100000 9000 24000 33%

Vsi zgoraj našteti zneski so v Avstralskih dolarjih ali odstotkih. Naj povem se to, da je med $40.000 in $60.000 letno nekako povprečna plača - odvisno od poklica. In če bi gledali strogo definicijo davka, bi morala iz enačbe, ki izračuna odstotek odvzeti prispevek v pokojninski sklad - ker to ni davek pač pa varčuješ za svojo pokojnino. Izračun je zelo poenostavljen, saj upošteva samo davčno lestvico za finančno leto 2008/2009 in ne predvideva nobenih olajšav.

Več informacij lahko dobite na spletni strani Australian Taxation Office in naprimer uporabite preprost davcni kalkulator.

ponedeljek, 15. september 2008

Smartass

No ja, se to sem pozabila povedat... jutri predavam na Queensland University of Technology. Hja, ta 22. letna mula, ki mimogrede se svojega faksa ni končala bo pamet solila drugim študentom na predmetu Information Systems Development.

Občutek je nakako hecen, ko pomisliš na to da bos predaval dvorani polni ljudi, od katerih jih je verjetno mnogo pametnejših od tebe.

Zadnji dan poskusne dobe

Danes je moj zadnji dan 3-mesečne poskusne dobe za delo pri Sitecore. In sem malo v hecu vprašala sefa, če bom sacked in je rekel da je to pa en kurc, ker me je pozabil odpustit in sem zdaj stuck with Sitecore. No, potem mi je dal verjetno najlepši kompliment v moji delovni zgodovini. Rekel je da se smatra za SREČNEGA, da me je našel in da je ekstremno zadovoljen z mojim delom - ker sem hardworking in se ne ustrašim nobenega izziva.

Ja, moram reči da ni lepšega kot delati z mojim šefom - nemška organiziranost rulz!

nedelja, 14. september 2008

Privatno zdravstveno zavarovanje

Za zadeve v zvezi z davkom v prihodnjem (pravzaprav trenutnem) finančnem letu sva z Rudijem začela razmišljati že sedaj. Ker imava sedaj oba zelo dobre službe in najin skupni dohodek presega mejo pod katero ni potrebno doplačati davka za Medicare, sva se odločila, da bova vzela privatno zdravstveno zavarovanje.

Najprej sem začela za informacijami pogledovati na internetu pri posameznih ponudnikih, ker pa so informacije tako raztreščene sem in tja in je težko primerjati, sem se odločila, da se obrnem na iSelect. iSelect je nekakšen broker za privatna zdravstvena zavarovanja. Naj poudarim, da tudi brez tega v Avstraliji cisto lepo živiš, kot sva midva do sedaj - lahko si poiščeš bulk billing zdravnika, zdravila niso draga in če greš v javno bolnišnico te bodo prav dobro poštimali. Nama je slo bolj zaradi davčne olajšave. V nadaljevanju so navedene približne ocene. Privatno zavarovanje naju bo stalo okoli $2400 letno za oba skupaj, od tega lahko takoj odbijemo $1500 za Medicare surcharge, poleg tega pa je znesek celotnega zdravstvenega zavarovanja dobra davčna olajšava. Če k temu prištejeva se zmanjšanje out of pocket stroškov in večjo fleksibilnost pri izbiri zdravnika in (privat) bolnišnice, sva finančno gledano približno na istem s tem da imava nekaj dodatnih ugodnosti.

Zavarovanje sem izbrala glede na najino trenutno situacijo in malo risk assesmenta. Medtem ko je verjetnost da bova potrebovala ortopetske usluge, srcno kirurgijo ali reproduktivne storitve zelo majhna, pa je verjetnost da bova potrebovala opticne pripomocke (lece, ocala, pregledi), zobozdravstvene usluge, abdominalno kirurgijo in psihiatrijo vecja. Na podlagi tega sem izbrala zdravstveno zavarovanje, ki na omenjenih podrocjih ponuja najboljse moznosti.

sobota, 13. september 2008

Tax in Australia

Z Rudijem sva preračunavala kaj bova prihodnje leto naredila z davki. Letos sva seveda oba dobila kar pošteno porcijo denarja nazaj od države in sva vse uredila kar sama. Z spletne strani avstralske davkarije sem potegnila dol program e-tax, prebrala davčni paket z informacijami za tumpeljne o tem kako je treba izpolniti napoved in kaj vse lahko uveljaviš kot olajšavo. Izpolnila sem davčne napovedi za naju z Rudijem in se za soseda. Prav vsi smo dobili lep kos plačanega davka nazaj v roku enega tedna, dobiš kar direktno na bančni račun nakazano. Rudi je kot davčno olajšavo uveljavil vse stroške samoizobraževanja, npr. ko je sel v Melbourne je moral plačati letalsko karto in nastanitev v hotelu, plačilo za opravljanje izpita in knjige. Jaz sem kot davčno olajšavo uveljavila stroške za nabavo pisarniške opreme in potrošnega materiala, sosedu pa sem kot davčno olajšavo vpisala otroka in ženo, ki študira. Dobil je nazaj ves davek plus podporo za otroka in ženo (okoli $900 za 2 meseca). Po izkušnjah s slovensko davkarijo je to seveda dobrodošla sprememba in se nam je vsem zdelo odlično, da je stvar tako urejena in ti davek vrnejo brez komplikacij tudi v kompliciranih primerih :-) Ne morem sicer primerjati kako enostavno je izpolniti davčno napoved v primerjavi z slovensko, ker so nama v Sloveniji to vedno počeli drugi - tako pač je če imaš v družini več računovodij. Lahko pa rečem, da je bilo v Avstraliji cisto normalno, na vsakem koraku v programu piše in podrobno razloži katere podatke je treba vnesti, kdaj lahko uveljavljaš stroške in katere lahko uveljaviš. Vse skupaj oddaš online in voila, denar je bil tik tak na računu.

petek, 12. september 2008

Bioloska ura

Cvetoči grmiček na najinem vrtu
Cvetoči grmiček na najinem vrtu
Odločila sem se napisati malo o biološki uri, ker sem ugotovila, da se je moja šele nekako na pol prestavila - na južno poloblo Zemlje seveda. Mačka menja dlako, folk izvaja velika pomladanska čiščenja, vreme se je otoplilo (saj ne da je bilo kdaj pretirano mrzlo), na veliko se vrtijo oglasi za nakup novega avtomobila in žbunje je začelo cveteti. Ampak vendarle nimam pravega občutka, da je pomlad. Kot kaze traja kar nekaj časa preden se prilagodiš zadevam kot je popoln preobrat letnih časov, čeprav najverjetneje marsikdo misli, da je to povsem banalna zadeva.

Kaj sicer dogaja... nic kaj pametnega, uživamo življenje ane.

Pridno berite blog, ker bom v prihodnjih dneh objavila se nekaj zanimivih prispevkov.

ponedeljek, 08. september 2008

Pest Control #3

Ja, mačji nagon je očitno le začel delovati. Od zadnje objave o problemih z mišmi je trenutni mouse count ze 3. That's right, medtem ko sem bila v Sydneyu je Zvezdica očitno pogruntala da so intruderji v hiši in jih je le začela loviti. Najprej ena miška, drugi dan se ena in danes zjutraj tretja.

Ker so miške zelo majhne, sklepam da je na vrsti tudi mama miš. In da ne bo kdo mislil, da mi je poseben užitek misliti na to, da mačka polovi miši in se seveda z njimi tudi igra naj povem, da zalega miši v hiši lahko naredi precejšnjo škodo... npr. ker plezajo med stenami razgrizejo vso izolacijo, prežvečijo električne kable za vtičnice in stikala, pregrizejo cev za pomivalni stroj itd. Nekako se jih je torej dobro znebiti, če so v hiši in nobena metoda ubijanja godalcev ni pretirano humana. Mačja metoda pa je le nekako se najbolj naravna... miš ima možnost pobegniti in po hiši mi ni treba nastavljati strupa.

sreda, 03. september 2008

Hello from Sydney

Tokat se javljam iz Sydneya, kjer smo se s sodelavci udeležili TechEd konference. Smo precej zaposleni s stojnico, ker je zanimanje ogromno.

Prvi dan smo prispeli zgodaj in smo imeli cas za vandranje. Tako sem se sprehodila do zaliva od koder se vidi Sydney Opera house. ko sem končno zagledala to zadevo sem bila malo presenečena... pričakovala sem večjo zgradbo in seveda iz nekega razloga, kristalno belo... ta pa je bila take umazno bele/bez barve.

Anyways... next destination je Melbourne, pa ce me tam kdo zeli prenasat se priporocam.