sobota, 28. junij 2008

The good, the bad and the ugly

Odločila sem se da bom naredila 3 spiske, ki jih bom tekom časa dopolnjevala. Seznami so zgolj moja osebna izkušnja, ki je verjetno precej lokalno omejena na Brisbane v Queenslandu. Morda gre tudi zgolj za prvi vtis. Link do tegale članka bom dala nekam na desno stran v meniju.

The Good
Stvari, navade in ostalo kar mi je v Avstraliji všeč
  • Slow pace - ko je treba delati v službi, se nam Evropejcem ni treba nič kaj dosti pretegniti in smo eni izmed najbolj pridnih delavcev.
  • Vreme - vreme je fenomenalno. Kaj pravijo za Queensland: Vreme je en dan lepo, drug dan pa popolno!
  • Narava - Narava je prekrasna, ogromno je parkov in načeloma se odpelješ le kakih 20km iz mesta pa si v popolni divjini. Obožujem to subtropsko džunglo! Ce nimaš ze za hišo čudovitega parka.
  • Urejenost javnih WC-jev in kampov
  • Money, money, money... makes the world go round!

The Bad
Stvari, ki mi niso všeč
  • Slow pace - medtem ko mi slow pace vcasih deluje v korist, me vcasih tudi spravi na rob zivcnega zloma. Npr. ko hoces pri birokratih kaj doseci so prav nemarno pocasni.
  • Rental properties - trenutno je situacija v Brissyu bolj bedna, tezko dobiti, se posebej brez referenc in večinoma precenjeno.
  • Pokies & Gambling - nenormalno velik problem v Avstraliji. Ni lokala kjer nimajo pokijev oz. slot masin. Vstaviš kovanec in pritisneš na gumb... all fucking day long. Večinoma niti ročice nimajo, ker bi bila uporaba sicer prevec fizično naporna za debelorite kompulzivne osebke... bi dobl musklfibr u rokah. Resnično, če vam lahko dam dober recept: izogibajte se gamblerjev, ker so večja golazen kot narkomani. Zelim si iti v kakšen lokal kjer tega hudiča nimajo, ker se mi kocine kar naježijo ko slišim to preklemano cingljanje.

The Ugly
In stvari, ki mi prav nemarno niso všeč:
  • Internet & Telekomunikacije - na tem področju so milo rečeno Avstralci 100 let za leseno žlico. Celotna situacija je tako slaba, da jih je lahko sram. Redefinirali so pomen besede unlimited, kar pomeni da je unlimited pri njih recimo okoli 40GB prenosa na mesec, kar seveda pise samo v kakšnem sitnem tisku in to pojmujejo kot "Fair Use Policy". Seveda, ce do interneta sploh uspes priti. Z Rudijem recimo ziviva v povsem novem, fancy naselju le dobrih 10km iz centra Brisbanea pa ne moreva dobiti ADSL-a, ker so vse parice na exchange omarci zasedene baje... vendar ISP porabil 4 mesece casa, 3 dneve dopusta in vsaj 100$ kredita na mobitelu, da so nama uspeli povedati da Internet nea gre... ampak kljub temu so pa računali $350, ker so poskušali. Razvezanega dostopa tudi ne poznajo. Mobilna telefonija niti pod razno ni poceni, ce nisi obseden z spremljanjem "paketov", ki jih stalno spreminjajo. Ne vem zakaj ne morejo imeti simpl kot Mobitel: nizke cene pogovorov, toliko je pa pika in nobenega drugega bullshita. Tukaj pa impulzi dragi, obračunavajo se na 30sek, paketi ti dajo ful nekih free minut klicev in free SMS sporočil, ampak ce nimaš rednega kredita ne moreš nic od tega koristiti.
  • Varnost internetnega bancnistva - v Avstraliji se niso slišali za digitalne certifikate. Internetno bancnistvo uporabljas zgolj z geslom. Za visek varnosti smatrajo aplikacijo banke (mislim da Herald), kjer namesto da vtipkas password, uporabiš tipkovnico ki se ti izrise na zaslonu in potem z misko naklikas geslo.

I love my job!

...I really do.


and Rudi loves his new baby :-)

nedelja, 22. junij 2008

Auction... ali konjska dirka???

Včeraj sva spet entry notice od property managerke. Datum izdaje je 20. junij, datum vstopa 25. junij (5-dnevno obvestilo). Dve stvari proti zakonu:
  1. Landlord ali njegov agent mora dati entry notice za rutinsko inšpekcijo 7 dni vnaprej.
  2. Rutinske inšpekcije se ne smejo izvajati pogosteje kot enkrat na vsake tri mesece (od zadnje inšpekcije je minilo 2 meseca).
Stvar me je razpizdila in sem hitro napisala pismo pritožbe in ji ga zabrisala v kaslc. Bliža se tudi iztek najemne pogodbe, 19. julija. Zdaj ne vem kaj se grejo, če jih kaj moti, če nočejo podaljšati pogodbo al whatever pač... where's the fucking problem?! Naj management pove direkt... hočmo da grete raus pa čao. Se bova pač spet preselila nekam drugam, saj sva že profesionalna nomada.

Potem sva z Rudijem šla malo naokoli pogledati kakšne so cene hiš ki se prodajajo, morebiti bi eno kar kupila pa se odrešiva teh najemniških prepucavanj in obenem namesto da landlordu odplačujeva mortgage, ga odplačujeva za nekaj kar bo na koncu najino.

Pa sva sklenila iti na avkcijo v bližini. Prideva tja in je bilo seveda takoj očitno da je hiša povsem neprimerna za naju. Šlo je za moderno, komaj leto staro arhitekturno zgrajeno 4-sobno hišo, zelo moderno opremljeno na čudoviti lokaciji. Hiša fantastična, a seveda čisto prevelika za naju.

Pred hišo se je nabralo nekih 15 ljudi in dražba se je pričela z uvodnim govorom entuziastičnega real-estate agenta. Seveda nisva imela nobenega namena hiše kupiti, niti dajati ponudb, sem pa iz firbca želela videti kako poteka postopek avkcije. Uvodna ponudba se je začela pri 420k in agent je začel blebetati kot strgan, vmes je ven metal šaljivke in spodbujal ljudi, da bi ponudili čimveč denarja. Od vseh ljudi sta na koncu samo dva sodelovala v avkciji, vsi ostali smo bili očitno zgolj firbci. Ponudbe so dokaj hitro šle do 500k, potem pa se je kar malo zabremzalo in so ponudbe dvigovali samo še po 5k navzgor. Agent je govoril tako hitro in v stilu komentatorjev na konjskih dirkah, zelo hecno. Na koncu se je vseskupaj ustavilo na 540k, kar je bil seveda za to hišo znesek pravzaprav zelo nizek. Kakšna je pridržana cena po novem zakonu ne smejo povedati, mislim pa da lastnik hiše ni bil prav nič zadovoljen. V zadnjih 6 mesecih so namreč cene hiš začele strmo padati in po zadnjih podatkih jih na dražbah uspejo prodati le še okoli 30%. Trg se je hitro obrnil iz prodajalskega v nakupovalnega.

Potem sva šla pogledat še nekaj drugih hiš na south sidu pa je stanje bolj tako tako. Ogledujeva za hišo med 300 in 400k in pri južnjakih za to ceno dobiš bolj shitty bajture. Bova šla verjetno naslednji vikend še na north side malo pogledat kaj se tam dobi za to ceno.

petek, 20. junij 2008

Nova igračka

Hehe, da se ne bom razpisala samo o novi igrački, bom omenila tudi, da v novi službi neizmerno uživam. Moje delo je zaenkrat pretežno raziskovalne narave, kar pomeni da sem inštalirala različne produkte in se sedaj igram z njimi. Za računalniške navdušence je to kot velik peskovnik za otroke.

Nova igračka pa je pametni telefon HTC Touch Dual 850.
HTC Touch Dual 850
Ker še nikoli prej nisem imela take pametne male nifty napravice, sem se morala prav strokovno poglobiti v navodila za uporabo. Resda sem "računalniški entuziast" in bi naj bila v koraku s časom, a me napredek tehnologije še vedno impresionira. Ta mala napravica je tako iber kul, da dol padeš. Lahko po njej tipkaš kar s prsti ali pa s stylusom. Ko je treba kaj napisati pa potegneš ven "polovično qwerty" tipkovnico in off you go, z neverjetno lahkoto se da tipkati. Fenomenalno. Mali žepni računalniček s katerim lahko pošiljaš/prejemaš e-maile, fotografiraš, napišeš SMS, napišeš Word dokument, zjutraj pa te še zbudi. No, zdaj pa ker mi je ta napravica tako prirasla k srcu, zbiram predloge za imena :-)

petek, 13. junij 2008

Water filter

Danes sva šla z Rudijem malo v shopping po fasungo in po mikrovalovko. V Big W sva našla luštno mikrovalovko za okoli $90. Želela sem čimbolj preprost model, tak ki bi imel samo 2 gumba... pa seveda takih "zastarelih" modelov niso imeli. Ker izbrane mikrovalovke niso imeli na zalogi, sva popokala kar razstavni eksponat. Med policami je Rudi v akciji našel še vodni filter, pravzaprav vrček s filtrom. Ker sva že dolgo razmišljala o nakupu pravega filtra za vodo, ki se ga namesti pod kuhinjsko korito, a so le ti precej dragi (okoli $300) in jih je potrebno pravilno namestiti, kar pomeni da moraš po vsej verjetnosti poklicati še vodovodarja, se nama je vrček za $21 vključno z filtrom zdel zanimiva opcija za preizkusiti. Poleg tega bi bilo treba za tak vgradni filter pridobiti dovoljenje tribunala, meni pa se ne da ukvarjati z birokracijo bolj kot je nujno potrebno.

Ko sva se preselila v Avstralijo, naju je okus vode iz pipe precej motil. Voda tukaj pride iz jezov, ki se napolnijo ob dežju, torej pravzaprav pijemo klorirano deževnico. Slovencem, ki smo navajeni (po mojem mnenju) zelo kvalitetne podtalnice se torej avstralska voda iz pipe zdi kot destilirana voda, ki jo v Sloveniji uporabljamo za polnjenje rezervoarjev za čiščenje vetrobranskega stekla na avtomobilih. Sčasoma se na okus seveda prilagodiš. Ko je kvaliteta vode dokaj OK ni problema. Tako smo zadnjih nekaj mesecev uživali kar dobro vodo po tem ko so se jezovi po januarskem monsunu za silo napolnili. Po kakšnem obilnem deževju vodo spet "razburka" in ji dodajo malo več klora.

Rudi je sestavil vrček in ga začel preizkušati. Želela sva preveriti ali je voda res boljša ali gre samo za placebo efekt. Natočil je 2 kozarca: enega direktno iz pipe, drugega iz vrčka in mi ju prinesel. Povoham oba, vonj se mi zdi pribljižno isti. Pokusim in mi je bilo zelo hitro jasno katera voda je iz pipe in katera iz vrčka. Sicer voda iz vrčka ni kar naenkrat postala najslajše vince, a je bila razlika vseeno opazna... manj trpek okus.

No dobra stvar te Brisbanske vode pa je v tem, da se nikjer ne nabira vodni kamen. Sklepam da se torej naprave, ki uporabljajo vodo, kot so pralni in pomivalni stroj naprimer, obrabljajo počasneje. Tukaj v Avstraliji tudi še nisem zasledila kakšnega izdelka za mehčanje vode kot je npr. Calgon. Najbolj pa se dejstvo, da je voda skoraj kalcij-free pozna na kotličkih (water kettle oz. kotliček za gretje vode). Vem da smo ga v Sloveniji kar pogosto čistili, ker je v njem nastala cela Postojnska jama. Pri tem smo uporabljali vse živo od besnega žokanja z žlico, kisa vse do orto kemikalij. No tukaj v Avstraliji po nekaj mesecih na kotličku ni nobene plasti, le sem in tja je kakšna zelo tanka lisa.

Kitchen on fire

Multitasking:
Ability to screw up several things at once.

I was working intensively this morning: updating the callout project, solving support requests and negotiating tech specs. I got hungry and decided to make myself some fried eggs. The bloody ceramic stove wouldn't heat up quickly, so I left the pan on it and went to reply to an e-mail from my co-worker. The smoke alarm started beeping loudly as hell, I turned around and saw a pan on the stove on fire with flames nearly reaching the ceiling and licking the kitchen cabinets. Holly crap! I rushed into the kitchen and didn't know what the fuck to do in panic. Should I pour some water over the pan, should I throw the pan out through the door, should I throw a tea towel on the pan or what... just scream for help and wait for the fire brigade to arrive at the scene of a burnt down house. I grabbed the pan, pulled it of the stove and luckily the flames died out in a few seconds. Alarm was still beeping and it alerted the neighbours. I was spitting out all sorts of swear word while trying to shut the thing off. No casualties.

Kitchen was left in a mess, cabinets covered with thick black ashes. I started scrubbing rigorously and luckily surfaces were undamaged beneath the ashes. However, I spent about an hour cleaning. Thank god for the smoke alarms.

četrtek, 12. junij 2008

Friggin ANZ bank

Pogledam stanje na računu in vidim da sem cca $45 v minusu. $10 dolarjev prekoračitve in kar neverjetnih $35 povrh tega, imenovanih HONOUR FEE. Čist me je razkurlo... kako lahko sedaj kar naenkrat zapravim več denarja kot ga imam na računu, če pa imam zgolj transakcijski račun brez limita. In če je to že možno... zakaj mi banka zaračuna kazen in potem še obresti (19.67%) na celoten znesek, namesto samo obresti na prekoračitev. Popenim totalno in se kar s kolesom odpeljem do najbližje poslovalnice ANZ. Vkorakam povsem rdeča v obraz in prosim managerko poslovalnice da mi pojasni kaj hudiča je zdaj to, v preteklosti so bile transakcije enostavno zavrnjene, če se je zgodilo da na račun ni bilo dovolj denarja. Izkaže se... da, brace yourself... ker sem več mesecev tako pridno uporabljala bančni račun, kao lepo ravnala z njem (beri: nakazila so redno prihajala na račun), se je banka odločila, da mi avtomatsko omogoči prekoračitev in me o tem seveda niso nič obvestili. Da jaz uboga reva ne bi ostala osramočena na blagajni trgovine, ker bi bila transakcija zavrnjena. Ampak da mi prišparajo to sramoto mi potem diskretno računajo SAMO $35 za to uslugo. Če to ni en navaden rip off! Mislim da sem dobila kar peno na usta in sem tej ženski razložila svoj pogled na stvar dovolj naglas da so me slišale tudi druge stranke v banki. V istem hipu je sprintala kos papirja, s katerim sem preklicala to možnost v prihodnosti, honour fee pa je razveljavila.

sreda, 11. junij 2008

Pest control problem

Včeraj sem nekaj kuhala (holy dooley... zdej tud kuham) in sem šla ven na vrt iskat tongice (prijemalke po slovensko), ki so bile obešene pod BBQ. Zagrabim tongice in okamenim... niti ne 5cm od moje roke se nahaja črna mrcina od pajka. Debela mesnata črna rit z rdečim flekom... v sekundi pomislim, da to ne pomeni nič dobrega, nakar zagledam drugega pajkca, malo manjšega a enakega vzorca, kako beži preko mojega mezinca navzdol po tongicah in izgine nekam pod BBQ. Obšel me je tak adrenalinski rush, da verjetno ne bi nič čutila tudi če bi me pičil. Povsem šokirana sem šla nazaj noter in šele na pol poti pomislila, da se na tongicah morda skriva še tretji bastard preden sem jih odložila.

Ti pajki imajo precej neizvirno ime: redback spider in jih v Avstraliji smatrajo za zelo nevarno vrsto, predvsem zaradi njihove razširjenosti in dejstva da zelo pogosto prebivajo v bližini človeških bivališč. Za otroke in šibke osebe je lahko ugriz tudi smrtno nevaren brez medicinske pomoči. Edini pajek, ki se ga še malo bolj bojijo je funnel-web spider. Redback spiderji sicer očitno niso agresivni, ker me ni pičil kljub kontaktu. Odkar so odkrili protistrup tudi ni bilo nobenih smrtnih primerov... verjamem pa da te lahko takale mrcina boleče ugrizne.

Danes sem poklicala property management in jih prosila naj pokličejo pest control... tehle nasty pajkov pač ne želim imeti v vrtu, ker k nama na obisk hodijo tudi družine z otroki in ne želim da koga piči.

nedelja, 08. junij 2008

Na kratko

Avstralci zelo radi krajšajo besede... naslednje je malo zares malo za hec, slovar aussie slenga:

brekkie - breakfast, zajtrk
veggies - vegetables, zelenjava
musshies - mushrooms, gobice
reno - renovation, renovacija
resto - restoration, restavriranje
rego - registration (car), registracija avtomobila
telly - TV, television, televizija
ute - utility vehicle, poltovornjaček, pickup
bundy - bundaberg rum
arvo - evening
barbie - barbecue, družinski piknik
Brizzie - Brisbane
smoko - cigarette break, čik pauza
sunnies - sun glasses, sončna očala
mozzie - mosquito, komarji

sobota, 07. junij 2008

Chic european design

Včeraj sem šla na Kangaroo Point v The Big Bridge podpisat pogodbo o zaposlitvi za solution architecta pri Sitecore. Ja, dobesedno mi sekirca v med padla in mislim, da bom z novo zaposlitvijo zelo zadovoljna. Oh ja, pred mano je težko delo izbire smartphona. Phil mi je po podpisu pogodbe rekel: Welcome on board! :-)

Mimogrede, trenutno z Rudijem gostiva nemškega backpackerja Hannesa preko globalfreeloaders.com. Super dečko, ki s punco potuje okoli po Avstraliji in občasno dela na farmah. Po poklicu je kuhar in je delal v hotelu Hilton nekje v Nemčiji, kar je naravnost krasno... založiš mu hladilnik z sestavinami in ti skuha tako večerjo da dol padeš... v pol ure. Za nami je cel teden gurmanskih užitkov. Pravo veselje ga je tudi gledati kako kuha. S tako lahkoto vrti kuhalnice in lonce, nad najino kuhinjo pa je navdušen... kako le ne bi bil.

Večino pohištva in kuhinjske opreme, ki jo imava sva nakupila v lokalni Ikei. Bloody good value for money! Kupila sva komplet treh piskrov različnih velikosti - all metal, da slučajno ne popadajo ročaji dol, teflonska ponev z konkavnim dnom, cuttlery (žlice vilce noži... 20 baksov), šefle, potato masher, metlica za stepanje - all aluminium, arcopan talerji in skodelce again... samo 20 baksov pa še frjolčne barve so, 6 super duper zelenih skodelic za kavo... 50 cents each, plastične posodice za shranjevanje... super practish & cool design, 8 old school kozarcev, ki se ne razbijejo kar tako... made in Russia, ker Rusi pač radi mečejo kozarce ob stene pa morajo torej biti taki rusko trdni, no parih mesecih se še noben ni razbil pa so že pristali na ploščicah... pravzaprav me bolj skrbi da se bo kakšna ploščica razbila. Ti kozarci so takega grobega designa, če se kdo slučajno spomni tistih kozarcev, ki si jih dobil kakšnih hm... 20 let nazaj. Pri najboljšem sosedu si kupil kozarec napolnjen z zenfom (ali vikikremo) in ko si zenf pojedel si dobil kozarec, ki je verjetno živ še danes... ker jih je bilo nemogoče razbiti, ker so se dobesedno odbilo od tal. Ja nekaj je na teh Švedih. Sej v drugih avstralskih štacunah tudi dobiš cheap pohištvo & accessories... ampak design ne pride Ikei niti do gležnjev, well kvaliteta pa tudi ne. Chic european design you know... to je tisto kar se tukaj v Avstraliji načeloma prodaja za 2x ceno.

petek, 06. junij 2008

Bingo

Včeraj je bila finalna predstavitev rešitev za Spotlight tekmovanje. Malo podjetje Productiv in ogromno podjetje Dimension Data sta bila finalista. Dimension Data je predstavitev izpeljala gladko kot po maslu in mislim, da so imeli celo profesionalnega prezentatorja, da je govoril na odru. Rešitev ki so jo predstavljali pa je bila tako, hm... zelo podobna naši, da se resno pomislila, da so ukradli našo idejo in dodali malo svojega palamudenja. Jedro rešitve pa je bilo na las podobno naši in se res ne bi čudila, če jim je hosting firma pri kateri sta mimogrede gostovali obe rešitvi, prodala dostop do naših datotek. Sledila je naša predstavitev in seveda brez glitchev ni šlo, predstavitveni video ni hotel igrati in je namesto tega špilala samo muzika iz muppet showa. Sledilo je glasovanje publike in nekaj živčnih trenutkov kasneje so razglasili zmagovalca - Productiv z rešitvijo i-Care v sodelovanju z Sullivan Nicolaides Pathology. Dvorana je vstala in začela besno ploskati in žvižgati. Yes!!!

Na predstavitev je prišel tudi moj bodoči šef, prinesel pogodbo o zaposlitvi in mi čestital. Po vseh intervjujih, čudnih, malo manj čudnih in normalnih, sem se odločila sprejeti ponudbo za delovno mesto solution architecta pri Sitecore. Bingo! Da povem samo nekaj utrinkov z ostalih intervjujev: pri eni firmi so me vprašali če bi me motilo, da bi morala kdaj pa kdaj iti v abattoir oz. po domače povedano klavnico, potem sem za eno firmo reševala test programerskih sposobnosti, kjer so bila vprašanja v stilu kakšne tipe parametrov sprejme neka metoda iz .NET Framework knjižnice, 80% ostalih vprašanj pa samo o remotingu, potem sem seveda prejela še nekaj klicev navdušenih recruiterjev in ugotovila, da so pravzaprav oglaševali fiktivno delovno mesto, da si pridobijo potencialnih kandidatov. Potem so me nazaj klicali in iz originalne ponudbe med 60-80$/h prešli na stalno zaposlitev za patetičnih 55k na leto (vključno z suprom), opis tega developerskega teama pa je bil skrajno hecen. V industrijski coni na obrobju mesta že imajo 5 programerjev, ki so kao raziskovalni center, ki naj bi implementiral rešitev digitalnih displayčkov za prikaz cen v supermarketu, ampak delo ni tako fiksno mi je rekel recruiter. Da bi se pridružila hordi razpuščenih programerjev, kjer vsak malo po svoje neguje svoj vrtiček... I don't think so, raje delam v produktivnem timu z vizijo.