petek, 25. april 2008

We're away

Danes odhajava in naju ne bo nazaj do 10. maja. Mogoče bova kdaj pa kdaj dosegljiva na telefon, če je kaj nujnega pustite sporočilo na tajnici. Bye, bye... :-)

sreda, 23. april 2008

Skype je zakon!

V cca 3 delovnih dnevih so sprocesirali nakazilo in mi odobrili kredit na Skypu. Plačala sem kar preko navadnega bančnega transferja. Super, sem mogla prec stestirat zadevo in sem poklicala mamo na domači telefon. Cvekali sva kar 25 minut in odbilo mi je le cca $3. Kul zadevca... potem sem naredila se par lokalnih klicev in je kostalo skoraj nič. V Avstraliji so klici iz mobilnega omrežja na stacionarne telefone namreč kar dragi... tik tak pa ti pozre ves kredit.

torek, 22. april 2008

Inšpekcija

...stanovanja, haha. Pred kratkim se je v našem naselju zamenjal management in smo očitno vsi po vrsti dobili obvestila, da imamo inšpekcijo. V zadnjem tednu se od vsepovsod slišijo sesalci in drugi znaki masovnih čistilnih akcij. Pa sva tudi midva z Rudijem malo zagrabila, posesala hišo, spucala kopalnice, okna, pometala stran odvečen karton, papir, plastiko in podobno. Skratka bajtica je tipitop. V hotelu sem rezervirala prostor za mačketo in jo bom jutri zjutraj odpeljala tja skupaj z vsemi sledovi živalskega prebivalca (WC, drevo, posodice za hrano itd.). Poj pa naj kr pride tale naša tečna property managerka in oceni situacijo. Kr neki... odkar se je management zamenjal dobivamo sam še razne dopise (bolj grožnje) o tem kaj se ne sme. Npr. ravno danes je bil v kaslcu spet pildek, da se ne sme štale delat na bazenu... k da je kdaj bla kakšna štala. Pa prejšn tedn sm rent plačala pred rokom za 4 tedne naprej, v pondelk zjutri sm dobla pa SMS obvestilo da sva 3 dni pozna z rentom. In kličem v office pa valda ni blo nobenga notr do 10h pol sm pa le dobla to naduto babo na telefon in ji pojasnila, da gre za nesporazum pa da sm plačala rent. In ona mi zateži, da pa njihova banka rabi vsaj 4 dni (delovne dni!!!) da sprocesira plačila in da ona smatra da je blo plačano šele ko njena banka da žegn. Kaj mene boli k**** če je njena banka čist retardirana. Pa je zagrozila, da mormo od zdej naprej vsaj en tedn prej že nakazat čene nam bo dala bad rental pa bad credit history... kar je totalen bullshitting, ker ti brez kršitve najemne pogodbe ne more prav nič. Jao k bi jo kr u rit sunu človk.

Tastar property manager (upokojen par) je bil ful faca. Če je bil kakšen problem si ga loh poklicu 24h na dan na mobitel pa vse je spedenu takoj in nikoli nič kompliciral. Pa tipa k je ženo prefukal je izselil v roku 3 dni... out pa basta.

Edit: Bitcha danes prsla pa sla... ni mela komentarjev.

sobota, 19. april 2008

Linky futbaler

Pravkar sva se z Rudijem vrnila domov iz nogometne tekme. Na tekmo sva se odpravila v povsem histeričnem stanju, ker sva zjutraj letela na banko sklenit Home Contents Insurance in je trajalo več kot eno uro, da sva končala. Odločila sva se za SureCover Plus zavarovanje, kar naju bo prišlo $39 na mesec... for peace of mind, ker imava v hiši kar nekaj vrednih stvari in če naju ponovno oropajo veva, da tukaj ne gre računati na policijo, da bodo našli tvoje stvari. Poleg tega so predmeti zavarovani tudi v primeru "izgube po nesreči", kar pomeni da če se npr. Rudi spotakne ob kabel mojega laptopa in ups, le ta pade na tla, je zavarovan.

Potem sva hitro šla domov po mojo opremo in se po Gateway motorwayu odpravila proti jugu... ti hudič, ravno ko se nama je najbolj mudilo nabaševa na totalen stand-still pri Rochedalu - prometna nesreča. Takoj ko sva lahko, sva zavila dol iz avtoceste in oddivjala proti destinaciji po stranskih cestah. Na tekmo sem priletela v 35 minuti in trener me je takoj poslal na bojno polje, striker position. Babnice iz Redlands United smo igrale proti Logan City Kings... in na žalost zgubile 3:2. Ena fucked up zajebana tekma je bla tole, ker smo igrale ob 12h popoldne na povsem bulastem Meakin stadionu v Slacks Creeku, sonce žgalo kot pri norcih. Nasprotna ekipa pa nam tudi ni prizanesla. Mene so zbrcale tako da bom jutri imela vse noge plave, ubogo Chloe pa je ena gorila tik pred golom dobesedno s komolcem knockoutirala.... za kar si je prislužila rumen karton.

Zaprisegla sem dve stvari:
  1. Nikoli ne pij alkohola večer pred tekmo.
  2. Ne jej McDonalds hrane 1 uro pred tekmo.

Ekipa


Aneesha & me

Wireless Internet

Pa sva končno dobila internet... po tem ko sva že skoraj obupala in IINet dobesedno nekam poslala, so Rudiju v službi predali dolgo obljubljeno Telstra 3g SIM kartico in modem. Dovoljeni mesečni prenos je ubogih 10GB, tako da za downloadanje ne bo... bova pa vsaj e-maile lahko brala od doma in pogledala kakšne novice. 10GB v Avstraliji je preko wireless broadbanda pravzaprav luksuz. Večina paketov namenjena navadnim smrtnikom namreč ponuja od 2 do 5GB prenosa na mesec, cene se gibljejo od nekje 40 do 60$ na mesec. Wireless broadband, v Avstraliji poznan kot 3G ali NextG je pravzaprav tehnologija, ki je v Sloveniji poznana pod imenom UMTS. Hitrost je dokaj spodobna. Rudi pravi da je včeraj zvečer letelo kot strela, danes zjutraj je malo bolj snail-pace. Morda bom celo Skype usposobila... se pravkar ubadam s tem kako kupiti kredit preko navadnega bank transferja, namesto s kreditno kartico.

Za dušo lahko poslušate tegale tipčka, ki špila ukulele (izg. ju-ku-lej-li) kot bog:
Ukulele weeps by Jake Shimabukuro

Držite pesti, danes imam spet nogometno tekmo proti ekipi iz Logana.

sreda, 16. april 2008

Gremo na pocitnice

Danes sem končno dobila odobritev dopusta... sefu je sla prav tezko od rok, a je vendarle odobren. Torej greva z Rudijem od 25. aprila do 10. maja na počitnice v Cairns oz. na koralni greben. Pot bova začela v Brisbaneu in se z avtom (natančneje Bernardom) odpeljala proti Toowoombi in nato pot proti severu nadaljevala precej globoko v notranjosti Queenslanda da si ogledava to savano.

V Cairnsu upam da bova imela priliko obiskati enega znanca, nato pa se bova vkrcala na ladjo, ki nas bo odpeljala približno 250km na morje, na zunanje obronke Velikega Koralnega Grebena. Tam bova 5 dni imela priložnost delati po 4 potope na dan. Potapljaško opremo sva ze dala servisirati in prava sreča da sva jo. Oba regulatorja sta imela komaj kakšnih 20 potopov od zadnjega servisa, a ker je Mares nekaj zamenjal sistem, ki so ga vgradili na zadnjem servisu, se je izkazalo da so deli ze povsem obnucani. Tudi Rudijevega starega kompanjona Aladina so uspeli popraviti. Ta ubogi 10 let stari Aladin se je nekega lepega dne odločil, da se bo spremenil v bombo in je neumorno piskal in tiktakal dokler ni omagal... od takrat naprej sva mislila da je fuč. Neverjetno, ko so ga popravili sva ugotovila da je na njem se vedno shranjena vsa zgodovina Rudijevih potopov.

Ko bova zakljucila s potopi pa se bova nazaj v Brisbane vrnila ob obali.

petek, 11. april 2008

Domotožje

Večim ljudem sem že obljubila da bom povedala kako se občuti domotožje... nekako tako:

Kot otrok nisem nikoli marala zelja, prav sovražila sem ga in če je mama slučajno skuhala kaj zeljnatega, je za mizo sledilo strašno godrnjanje... mama, pa kaj si to skuhala. In potem nas je mama vsa jezna prepričevala naj pojemo vsaj par žlic zelja.

Zadnjič pa je najina gostja Mojca predlagala da bi skuhala segedin in sem ji hitro povedala da sem v Colesu videla neke plastične buckete, domnevno kislo zelje. Receno storjeno, cez dva dni me je doma za večerjo na mizi pričakal krožnik segedina. Pojedla sem ga s takim veseljem da je joj, prav s kruhom sem krožnik pomazala do čistega.

Tako nekako jaz občutim domotožje, ko se spomnim na vse tiste drobne trenutke in cenim stvari, ki se jih na drugi strani sveta malo težje dobi. Npr... ubijala bi za pravi primorski pršut, olive in sir, ker tukaj enostavno nimajo tako dobrega.

Pogrešam sestri in brata, pa tudi stara dva godrnjača mamo & fotra bi bilo čisto fino videti.

ponedeljek, 07. april 2008

Jaz bi definitivno imela nov job

Takole je... danes sem prišla v službo vsa tečna, ker sem zabila 3h pri odvetnikih, na sodišču in na policiji, poleg tega pa me je v soboto prav nemarno uščipnilo v križu in me se danes boli kot svinja. Pa je me je sef skupaj z nadzornikom hitro potegnil v pisarno, kjer mi je zatežil, da ne smem hoditi v thongicah ali opankah v službo. Ekskjuz mi, trenutno sem tak kripel da bodite veseli da sem se sploh prikazala v službi, ker se ne morem niti prikloniti do te mere, da bi si vezalke na čevljih zavezala... pa sem pač obula thongice in požrla pol pesti pain killerjev da sem se spravila v vertikalni položaj. Potem smo sli skozi Employee Review Tracking Worksheet, ki sem ga izpolnila ze več kot en mesec nazaj pa so ta review prestavljali v nedogled. Pa so rekli, da so glede mojih tehničnih sposobnosti in vklopa v team zelo zadovoljni, da pa moram začeti hoditi v službo ob 8:30 zjutraj in nič kasneje in da moram striktno upoštevati dress code, ker bi radi da daje firma profesionalen vtis. Eeh, tule so mi zaceli iti pa kar lasje pokonci. Morda res pridem v službo sele ob 9h, kdaj pa kdaj ob 9:30, ce imam kakšne opravke in izostanem vse ure not prinesem in po drugi strani nemalokrat ostanem na firmi do kakšnih 8h zvečer in ce je nuja me ni bilo treba nič ekstra prositi da sem prišla delati tudi čez vikend. Glede dress code pa za božjo voljo, pridem na firmo čisto spodobno oblečena in počesana, ne nosim pa nekih fancy znamk in čevljev z visoko peto, ker so mi gležnji v preteklih tednih otekli tako kot kakšni stari mami. In moja produktivnost je veliko boljša če me čevlji ne žulijo in mi gate ne lezejo v rit. Druge sodelavke pridejo pa v firmo cisto v nekih fancy stiklah, potem pa se sezujejo in po firmi cel dan bose hodijo. Poleg tega pa v 3 mesecih odkar delam tu nisem srečala se nobene stranke. Potem je bil sef vidno razočaran, ker sem na vprašanje če firma izpolnjuje moja pričakovanja odgovorila da delno. Pa sem mu hitro povedala, da me frustrira to, da nimajo razvojnega okolja, da pravzaprav nimajo niti mreže postavljene, da me je presenetilo dejstvo da je po 3 mesecih rekel, da so sedaj pa na nekje 30% procesa da bodo dobili najeti link iz glavne firme (kar pomeni da bo trajalo se vsaj 6 mesecev preden ga bomo dejansko imeli... čeprav bi ga morali imeti že vsaj 3 mesece nazaj), da so funkcionalne specifikacije povrsno narejene in polne napak (ups, tukaj sem brcnila v napačno vedro) in da ne posvečajo povsem nobene pozornosti v zagotavljanje kvalitete in me srce boli, ko vidim koliko denarja na tak način mečejo skozi okno.
Potem sem jim rekla da grem konec meseca za 3 tedne na dopust. In je sefu skoraj razneslo glavo.

In ravno prejle mi je sodelavka rekla da je treba nujno pripravit en predlog kako skup spacat en program, ki nam bo resu jajca na projektu, ker vrli designer ni niti pomislil na portability projekta. Sorry miska, ura je 6 popoldne in jaz bi morala pravzaprav ze ob 5h skidati rit domov, ker moram jutri zelo zgodaj priti na siht.

Peace And Good Behaviour Order

No, danes so odvetniki končno uspeli sproducirati to čudo. Naredili so mi 2 kopiji in naročili naj jih sama nesem na sodišče in poskrbim da bo Rayu to vročeno, če zelim prišparati nekaj denarja. Na sodiscu sem poiskala JP oz. Justice of Peace, nekaj podobnega kot notar v Sloveniji. Potem me je ta babnica nekaj spraševala in sva se na koncu sporazumeli, da bova izpeljali hecno proceduro. V roke mi je dala Biblijo in zdrdrala nekaj v stilu, če prisežem da so navedene trditve resnične in jaz sem na koncu izdavila "Yes". Imela bi sicer opcijo ne držati Biblije v roki iz verskih razlogov pa sem rekla da nimam nič proti temu, da primem Biblijo v roke. Tista Biblija je bila mimogrede zelo uboga, oguljena knjiga. Potem smo naleteli na nov problem. Vabilo na sodišče naj bi Rayu vročila osebno... ja kaj hudiča se. Cloveku, ki mi zadnje 3 mesece grozi in se obnaša skrajno nedostojno, poleg tega pa je izginil neznano kam, naj grem osebno vročiti vabilo na sodišče. Saj niso resni! Pa sem se zbunila da ima sodišče gotovo kakšen način, da najde ljudi in jim vroči vabila in da me prav nic ne zanima kam se je bastard preselil. Pa je teta spet brskala po navodilih, klicala sem in tja in mi na koncu naročila naj grem na leseno barako AKA Holland Park Police Station.

Pa sem sla tja in spoznala se nadomestnega prosecutorja, ki je povsem zmeden zacel brskati po računalniškem programu, da bi ugotovil kje Ray po novem živi. Seveda je bil v sistemu se vedno vpisan stari naslov. Potem sem mu predlagala da naj ga poklice po telefonu in vpraša kje stanuje, da mu vročijo vabilo. In je res klical in mu seveda Ray ni hotel dati novega naslova, pac pa je rekel, da bo prisel osebno na policijsko postajo. OK, vredu, sam da mu vročijo to presneto zadevo. Po drugi strani sem doživela se eno razočaranje. Med celotnim postopkom sem stala temu policistu za hrbtom in sem mirno videla kako je vtipkal uporabniško ime in password v sistem, Rayev naslov in ostale osebne podatke. Well, jaz sistemu pac ne bom škodila, ker podatkov ne bom zlorabila... kdo drug pa bi jih lahko. Toliko o varovanju osebnih podatkov. V pisarni je bil prisoten se nek drug senior policist in ko je bilo omenjen priimek Cauchi, je hitro rekel da je bilo zaslisanje na sodišču danes in me vprašal ce nisem vedela. Ko sem to slišala sem se kar zdrznila in pomislila na to kakšno srečo sem pravzaprav imela, da se nisva srečala na sodišču... in da je moja Betsy, ki je bila parkirana v bližini sodišča, ostala cela.

petek, 04. april 2008

Jaz bi mela nov job

Ja tko... a pozna kdo tukaj v Brissyu kakšno dobro IT firmo, ki se ukvarja z razvojem programske opreme, predvsem spletnih rešitev? Situacija pri nas je pac taka, da je placa dobra, odnosi super... sam ajme boga, nimajo pojma kaj se grejo in se čudim kako ta firma sploh se živi. Tukaj se bom klanjala K&S Consultingu, kjer sem nekoč delala in so stvari v primerjavi s tem sranjem v katerem se se znašla sedaj, res klapale. Skratka, g-day, my name's Kaalen and I'm looking for a position of a business analyst/designer or team-leader under circumstances that you already have a competent BA/designer. Razvojno okolje si predstavljajo kot virtualne masine, ki si jih sodelavci med sabo kopiramo sem in tja na prenosne diske, fazo designa običajno kar preskočijo, ce ga ze naredijo je površen kot 100 mater, testiranje... ah kakšno testiranje, ni cajta za to, issue tracking system... ja kaj pa je to, we ain't got no issues to track??? Ma brezveze... jaz bi firmo na njihovem mestu kar pri prici zaprla, ker s takim attitudeom nimajo kej praskat. In sedaj so en projetk, razvit na nasem "razvojnem okolju" nesli k stranki in upsi daisy... connection stringi so hardcodirani. Ma ko bi jih človek kr u rit sunu, da delajo take basic napake.

četrtek, 03. april 2008

Things that put a big smile on my face

Pay advice of course! Nikoli se nisem smatrala za totalnega kapitalista... Sam zadnje čase pa prav pase imeti lep plusek na bančnem računu in ne imeti skrbi kako in kam bos sfutral denar. Zadnjic sem bila nekaj tecna in sem se pizdila nad seboj, zakaj za boga sem si na glavo nakopala dodaten projekt. Sem morala delati v soboto in potem se v nedeljo in mi je v nedeljo ze totalno dokurcilo. Potem sva pa s sodelavcem, ki je bil oblečen kot zadnji berač - v raztegnjenem preperelem T-shrtu, kratkih hlačah za na plazo in patikah ki so se komaj se skupaj držale, v nedeljo popoldne pila pivo medtem ko sva letargično kucala po tipkovnicah in sem pomislila na to da ubistvu sploh ni tako slabo da sem posteno plačana medtem ko programiram in sem ze rahlo nabasana, kar seveda pomeni da bom nastepala se nekaj dodatnih ur v ponedeljek ker bo programček buggy. Sodelavec je izgledal totalno komično... sicer je vedno lepo oblečen v službi tako da me je skejterski outfit cisto presnetil. In to se je seveda tudi res zgodilo. No kakorkolize, ob kakih 7h zvečer so se moji možgani popolnoma ustavili in nisem premogla niti inteligence zlate ribice... pa sem spokala domov in se zopet peljala cez ta famozni Story Bridge at night, ki izgleda nekako takole:



In prisežem pri nevemcem, da mi ta razgled cisto vsakič narise nasmeh na obraz, tokrat pa mi je se posebej velikega ker sem ravno v tistem trenutku v svoji betici preračunala da sem v enem dnevu zasluzila kar $450. Not bad at all, eeh.

In ko smo ze pri stvareh which make me feel special, moram omeniti da z naso fuzbal ekipo prav lepo napredujemo. Dobile smo nove bibe, sponzor je Red Rooster, ki sicer producira najbolj ogabno fast sranje v Avstraliji... ma tako je ogabno da se mu niti hrana ne more reci. Ampak nove bibe smo pa le dobile, tak da nam ni vec treba trenirati v nekih presvicanih bibah, ki si jih sposodimo od moske ekipe in niso bile oprane ze tisočletje tak da smrdijo do take skrajnosti da ti gre na kozlanje. Skratka zdaj se med sabo kličemo chickens and roosters in se rezimo kot pečene macke in coachu povzrocamo sive lase. V nedeljo mamo prvo ta zaresno tekmo in jaz zvezda Linkster Beckham bom striker. Kaj pa vemo... mrbit nam bo pa Red Rooster se nove zoge prvoscu. Kdo bi si mislil, da bom jaz ki sem bila celo mladost totalni antitalent za kakršenkoli šport, se posebej ekipni, kdaj spilala nogomet. Zdaj ze ustavim zogo, driblam za salo, se zonglirala bom kmalu ko Bambiball. BTW kako se sploh pravilno rece temu po slovensko, zongliranje je pac direktni prevod iz angleščine??? Sam to bi mogli ljudje videt... kak to babnice tu v Avstraliji brcamo - screaming and kicking, navijajo vsi: mozje, otroc pa se prjatli. Pa nekatere tak obvladajo da je joj.

torek, 01. april 2008

Operacija uspesna

Zadnjih par dni sem precej busy v službi pa nekako nisem uspela napisati nic novega na blog. No pomembno je da sporočim rezultat operacije na jeziku - uspešno! Prejšnji teden sem v torek dobila posto da imam v četrtek operacijo v Logan Hospital in se moram tam zglasiti ob 6:45 zjutraj. Rečeno storjeno, vso tečno me je Rudi zjutraj odpeljal tja, dali so mi za podpisat forme - predvsem glede tega kdo bo plačal operacijo (Medicare). Potem so me po hitrem postopku sprejeli na pre-operativni oddelek, kjer sem se preoblekla, postavili so mi kup vprašanj glede rizikov narkoze, dali 2 tableti paracetamola. Potem so me razvajali do onemoglosti da taki fini postelji. Medicinske sestre so mi non-stop menjavale tople deke (prav segrete so bile), da sem kar predla od ugodja. Potem so me odpeljali v operacijsko dvorano, kjer mi so mi zapiknali iglo v dlan potem sm se nekaj klepetala z medicinskimi sestrami in se smejala... potem sem se pa zbudila ob klicih medicinske sestre, ki me je nekaj spraševala pa ne vem kaj. Tak da ubistvu sploh ne vem kdaj so mi tisto narkozo vbrizgali, me je očitno sam zmanjkalo. Poskušala sem obdržati oci odprte pa so kar same skupaj lezle. Potem so mi se nekaj vbrizgali pa nimam pojma kaj, menda nekaj za astmo ker sem tako tezko dihala in je zelo hitro prijelo, samo kaksno minuto ali dve je trajalo, mi je prav odleglo in sem prec vprašala ce mi loh dajo kej za jest. Potem je nurse potegnila tisto cev iz grla in sem bila se cisto matasta tako da mi je samo rekla don't stress pa je slo ven na easy, ampak sem kar debelo pogledala kako dolg kos cevi so mi stlačili v grlo - svasta. Potem sem prosila, ce me lahko dvignejo v polsedeci položaj da se bom lažje zbudila. Pa se eno toplo dekco so prnesle pa sem hotela kar nazaj zaspat k je blo tko lustno pa bi se kar crkljala. Uglavnm... pol so me spedenckal, me dali na udoben zofa-stol in mi ponudili ali jelly al pa sendvič pa sem izbrala sendvič ker je bolj hranilen in sem bila sestradana ko volk. In me je medicinski dečko kar malo debelo gledal pa me spraševal ce res ne bi raje jellya, hehe... jaz ravno mela operacijo v ustih pa sem prec lacna. Medicinski dečko je izgledal pa kot dvojnik Quentina Tarantina kar sem tudi pokomentirala in se je smejal in povedal, da mu marsikdo to rece. Tisti sendvič sem zmazala s takim užitkom... sam se en kofe je manjkal zraven za piko na i. Pol sem pa Rudija pocakala in sva sla domov, strasno se mi je zalustalo se mekersa drugace pa sem cel dan samo debilno sedela pred TV-jem.
[tukaj vstavi fotografijo... zacnite mi tezit po mailu ce do petka ne bo fotke gor]
Piercing je odstranjen, so mi ga dali v nahrbtnik, da ga mam za spomin, pod jezikom mam pa dva siva ki bosta sama izpadla in cez 2 tedna kontrolo. Je malo itchy, ampak boli pa ne.