četrtek, 21. februar 2008

Oh ta avstralska informatika

Predvčerajšnjim zvečer so imeli vodilni na firmi, vključno z "team leader-jem" in "project manager-ko" krizni sestanek. Razlaga, zakaj sta ta dva osebka v narekovajih sledi. Po tem ko so projekt predali v razvoj nasi frisni angleski razvijalki in je ta 4 tedne kucala InfoPath forme, so ugotovili da namesto da bi bilo vedno več dela narejenega, se je pojavilo vedno več problemov in can't do-jev, projektni plan (za katerega samo govorijo da obstaja... jaz ga se nisem videla) ze krepko presežen... panika.

Potem sem včeraj zjutraj dobila e-mail, da rabijo mojo pomoč, da naj pripravim predlog, kako bi se rešitev implementiralo z ASP.NET & klasično bazo, by lunchtime. Ja... hmm, vi bi imeli predlog designa v 4 urah. Sledil je nekakšen crashcourse mene in razvijalke Jenny, kjer mi je poskušala razložiti kaj bi sploh radi naredili in kako so se lotili problema. Razlagala mi je kakšno uro ali dve, medtem sem mirno sedela na stolu pred belo tablo in poslušala kaj mi Jenny razlaga... moje oci so postajale vedno večje in večje in kocine so se mi začele dobesedno jeziti. Ko sem začela spraševati, kje je kakšen dokument funkcionalne analize, predlaganega designa, časovnih ocen in rokov, kdo je team-leader, kdo project manager, kje je diagram podatkovne baze itd. je uboga Jenny večinoma samo skomigala z rameni. Punca je nekaj palamudila z podatkovno bazo, ki je vsebovala en trop tabel z sumljivo čudno poimenovanimi atributi, povsem ne-normalizirano, brez kakršnihkoli relacij, opisov atributov ali česarkoli. Dokument funkcionalne analize je bil zelo lepo oblikovan, dolg preko 200 strani in zelo težko berljiv, vec ali manj se je ponavljalo eno in isto.

Ni mi preostalo drugega kot da pljunem v roke in poskušam narediti kar se da, do 4h popoldne sem pripravila en draft predlaganega designa in demo aplikacije z uporabo ASP.NET in klasične 3-nivojske arhitekture. Predlagani načrt podatkovne baze se je na koncu čudežno skrčil na 6 glavnih tabel in začela sem se spraševati kako so lahko naredili tako sranje na pravzaprav tako preprostem projektu. Elaborat funkcionalne analize bi lahko skrčili na 30 strani, mogoče 2 diagrama, ki bi grafično prikazala kako stvar deluje in 8 prilog (primerov obrazcev, ki jih stranka uporablja sedaj).

Team-leaderju sem ze napela lekcijo o tem, da naj nujno nabavijo nekaj literature o tem kako se dela zajem funkcionalnih zahtev, analiza & design programskih rešitev, kako se faze designa ne preskoči kar tako in pahne novo-zaposlenega programerja v fazo implementacije. In da za božjo voljo naj pripravijo razvojno okolje, ker se mi osebno zdi ideja, da se razvija na virtualnih masinah, ki so namenjene demonstraciji Sharepointa... nezaslisano! Cakam da v roke dobim se to velecenjeno samooklicano project managerko in business analysta.

torek, 19. februar 2008

Kriminalec oproščen

Ja tko, danes sm mela tistega sodnika... oz. bolje rečeno kar konkretno sodišče. Ker sem mislila da je to obicajen ekvivalent "sodnika za prekrške" sem seveda tja prišla cisto nepripravljena pa mi je k sreci prijazna gospa na glavnem okencu rekla naj spokam svojo rit k odvetniku (po uradni dolžnosti al whatever... brezplačno uglavnem). In se dobro da sem res sla do te tetke, povedala kaj je blo in me je potem ona zastopala. Skratka... postopek je sel tako kot v ameriških filmih, samo da ni bilo porote. Ta moja teta-odvetnica je tako fino kratko & jedrnato povedala kako & kaj, da je sodnica samo pokimala pa rekla da razume, da naj dobim restraining order za Ray-a. Odnesla sem jo z opozorilom, da se moram v naslednjih 12 mesecih lepo obnašati... to je to, nobene finančne kazni, niti sodnih stroškov in nobene kartoteke. Ce bi se sama zagovarjala bi pogorela. Torej, one more lesson learned. V Avstraliji za vsak drekec pekec na sodišče s seboj privlečeš odvetnika ali poiščes ta brezplačnega... še za prekršek uriniranja v javnosti. Pa ni preveč pametno gledati ameriških filmov.

nedelja, 17. februar 2008

Wivenhoe & Somerset dam

Ob vsem tem velikem fuss-u o pomanjkanju vode, suši in katastrofalno nizkem stanju jezov sva se z Rudijem odločila, da greva pogledat kje so ta čudesa situirana. Sledil je torej se en, tokrat sobotni roadtrip v severo-zahodni smeri od Brisbane-a. V zadnjem mesecu, pravzaprav je vse od mojega rojstnega dne naprej v Brisbane-u deževalo večino dni... lokalci omenjajo ciklone in monsune pa se bom tu kar strinjala, da je vreme definitivno monsunsko. Preden sem se preselila v Avstralijo oz. Queensland sem pričakovala tako pravljično idealno vreme: sonce, rahel vetric, temperature med 20-30 stopinj celzija in vlaga okoli 60%. Pa ni ravno tako, tudi tukaj se vreme spreminja in ni vedno idealno, a je se vedno pretežno ugodno. In lokalci so neizmerno veseli, ko po TV-ju spet slišimo dobre novice o tem, da se jezovi polnijo in bo vlada mogoče celo znižala water restriction. Trenutno smo na stopnji 6. Na Gold Coastu ze lahko zalivajo vrtove in operejo avtomobile z cevmi. Vec o managementu vode v Queenslandu in teh "vodnih omejitvah" si lahko preberete tukaj: Qld Water Commision.

Hmm... modro-zelene alge!!! In mi to vodo pijemo...


Rudi in v ozadju Wivenhoe jez:


Somerset jez - od spodaj:


Somerset jez & jaz:


Vec o trenutnem stanju jezov v SE Qld:
SEQWater's Dams

ponedeljek, 11. februar 2008

Roadtrip v Nimbin

Prijatelj nama je priporočil obisk te tako imenovane alternativne Avstralske vasice. Pa smo se kar malo tako na hojladri odločili, da gremo na nedeljski roadtrip. Iz Brisbane-a do Nimbin-a je le pribljizno 160km. Da bi bil izlet popoln smo se odločili za alternativno pot in se tako večinoma izognili avtocestam. Pot je zelo lepa vijugasta asfaltirana cesta na kateri smo srečali tudi ogromno motoristov, pokrajina pa neverjetno podobna Sloveniji.

Ko pa smo le prispeli v Nimbin smo bili rahlo razočarani. Atmosfera je bila sicer prijetna, da ne rečem rahlo komična. Poleg turistov, ki so vedeli za pomen Nimbina, je bilo tudi kar nekaj takih, recimo penzionistov, ki očitno niso vedeli kam so se odpravili in so seveda vsem po vrsti delili šokirane poglede. Vasica je precej majhna in glavna atrakcija je le kakih 300m dolg pas glavne ulice, ki pelje skozi.


Izložba trgovine:


Vhod v trgovino:


Ko smo nakupili kar smo nameravali, spominke seveda :-) smo se odpravili v bližnji nacionalni park, kjer smo povsem po naključju odkrili tale biser sredi gozda:


torek, 05. februar 2008

Prvic na sodiscu

Danes sva se morala z Rudijem prikazati na Small Claims Tribunal-u, ker Ray ni plačal najemnine ze 5 tednov. Seveda sva z Rudijem in landlord-om pričakovala, da bodo nemudoma dobili nalog za eviction. Khm... pa je seveda Ray vztrajno trdil, da lahko plača najemnino za nazaj in naprej in mu je sodnik dal se eno sanso. Torej Ray mora do jutri plačati $2100 najemnine za nazaj, naslednji torek pa zopet začeti plačevati za naprej. Imel je izvrsten izgovor... da smo mu pokradli vso dokumentacijo in tako ni vedel na kateri bančni račun naj nakaze najemnino. Fucking bullshit!!! In naj me koklja v rit sune, če bo do jutri res plačal najemnino. Midva samo sedela zadaj in poslušala, naju niso nic vprašali niti nisva imela nič pametnega za povedati, ker se ni slo o naju. Rudi je samo povedal, da od 29. decembra ne živiva več na tem naslovu.

Je pa se ena hecna zadeva s tem sodiscem. V torbici ze cel mesec naokoli prenašam teleskopsko palico, za samoobrambo ce bi npr. me napadel. In sem totalno pozabila, da jo imam pri sebi, ko sem torbico dala skozi rentgen... sledilo je seveda rahlo začudenje in so mi presneto jekleno zadevo zaplenili oz. sem jo sama predala varnostniku, ker jo na sodišču res ne rabim. Ko smo čakali na sodnika pa sta do mene pristopila dva policista in hojladri... sem morala it dat izjavo, ker je posedovanje "concealable" orožja v Queenslandu prekršek. Nisem imela pojma, da ni dovoljeno imeti pri sebi te palice. Prvotno sem sicer hotela kupiti capsicum (pepper) spray, ker se mi zdi da naredi manj škode in ga je v samoobrambi lažje uporabiti. Pa so Rudiju v trgovini rekli, da so solzilci prepovedani, da palico pa lahko kupi. Tko da ja, holly crap... bomo videli kaj bo iz tega, sodnik za prekrške mi ne uide. Morda je res ze skrajni cas da me krstijo z odvzemom prstnih odtisov & fotosessionom. Ja, se dobro da nisem spet pristala v lisicah.

ponedeljek, 04. februar 2008

Flash flooding

Od sobote ponoči dežuje in je okolico malo poplavilo. Hmm, kaj se zgodi, če poskusaš s sporty ute-om zapeljati čez vodo, ki seže do riti... zaliješ celo mašino in obstaneš:

Punca, ki je zapeljala v vodo je presenečeno sedela kot kupček nesreče v avtu in čakala na rešitev. Pa je prišel en tip z 4wd in je nekaj palamudil z štrikom, na koncu pa smo 3 komadi na roke porinili avto ven iz vode. Partner tele dečve ni bil prav nic vesel, ko je vodo dobesedno ožemal iz filtrov. Avto seveda tudi zakašljal ni.

Potem se je mimo pripeljalo se nekaj korajžnih in se v takelem stilu zapeljali čez:


Pa sem se sla se jaz malo hecat in sem hotela splezati na spodnji znak... pa sem si hitro premislila, ker je bil na tisti znak Noetova barka za vse okoliške pajke: