četrtek, 31. januar 2008

Story Bridge

Z Rudijem sva se ustalila v novi hisi in koncno sledijo tudi obljubljene fotke:
Lounge room


Kuhinja


Kopalnica


Hisa od spredaj


V novi sluzbi sem se tudi dobro znasla in sem ze imela priliko si umazati roke s kodiranjem... za Microsoft CRM in Sharepoint. Je pa tako, da tile Aussie-ji delajo z zelo zrelaksiranim tempom. V ponedeljek pridejo se vsi cisto zblojeni v sluzbo in je produktivnost bolj na nuli, potem se od torka do cetrtka se nekako kar dela, petki so pa casual... kar pomeni, da lahko prides bolj sprosceno oblecen v sluzbo. Ob petkih ze vsi bolj ali manj razmisljajo o tem kam bodo sli zurat cez vikend in si med seboj posiljamo razne e-mail sale... tako da se dela 2h potem pa sledi smejanje v nedogled.

Do sluzbe imam 14km in se tako vsak dan 2x zapeljem cez Story bridge. Vcasih je promet cisto tekoc, vcasih pa se prav nemogoce zabase. V petek sem svojo Betsy odpeljala k mehaniku Stevu na servis in potem odsla naprej pes cez Story Bridge do sluzbe... in ugotovila da je most neverjetno dolg, ce ga preckas pes.

Story Bridge

Kakorkoli ze... mehanik Steve me je poklical in mi povedal kaj vse bi bilo treba postimati na Betsy: olje, filtre, svecke in ostalo kar spada k standardnemu servisu, potem bi bilo treba menjati bremze, ker so ze cisto fuc, diske naglihat in menjati nekaj kar drzi bremze (link pin kit... al whatever). Dobro to me bo kostalo kakih $400 vse skupaj. Potem sledi pa sok... suspension je po mnenju Steva rahlo v kurcu, ker je uboga zverinica kar nekajkrat prevazala kake pol tone ploscic in druge opreme, in bi bilo treba menjati shockije in se en kup drugih kosov vzmetenja... kar khm me bo kostalo kar precej cez 1000$, ampak to lahko zaenkrat se pocaka. Zobati jermen bo tudi se pocakal se 8000km. Hja... z Betsy je bilo definitivno nekaj narobe, z Rudijem sva mislila da so homokineticni zglob, roke ali koncniki... pa nimam pojma kako to razloziti v anglescini tako da sem mehaniku samo povedala, da pac ubogo Betsy tresejo krci pri pospesevanju/zaviranju, da sumljivo zaklonkota ko prestavljas prve 3 prestave pa da nenormalno vlece v levo. No bomo videli kako se bo vozila po servisu. Ostalo je se kar kul... klima dela, kolikor pac lahko dela pri 1.5l masini... nekako bolj tako kot bi vate pihal astmaticni hrcek, olja ne pije, zakuhava tudi ne, luci, zmigovci in brisalci delajo, lupinca ne rjavi. Vozi se pa itak na bencinske hlape po avstralskih standardih... vem pa da ko sem jo kupila (septembra 2007) sem za poln tank bencina dala nekje $32 (bencin je bil okoli 108 centov)... zdaj pa ne pridem pod $40 per tank ker je sel bencin za cca 30 centov gor. Govorimo seveda o 91 oktanskem bencinu, ki je najcenejsi in vecina ljudi tanka kar tega, ker je premium (95 ali 98-oktanski) se drazji. Mislim da po Evropi takega shit bencina sploh ne prodajajo vec.

torek, 29. januar 2008

Power On!!!

Jupiii... danes sem takoj ko sem prišla v službo klicala Origin. Po kakšnih 20 minutah čakanja na telefonu v recepciji sem se odločila, da bom svojo pisarno začasno preselila kar v recepcijo in telefon dala na speaker... da bom lahko vmes delala. Pametna odločitev, medtem ko sem veselo kucala po tipkovnici je telefonček poleg mene vztrajno vrtel glasbo. Do operaterja sem prišla po 51 minutah čakanja... in prisežem, da se je v tistem trenutku zdrznila cela pisarna... ker sem začela v telefon rjoveti kot nora. Uboga operaterka je morala najprej kakšni 2 minuti poslusati moje zmerjanje preden sem se strinjala, da ji povem osebne podatke da bo sploh lahko pogledala kaj se dogaja. kakšno olajšanje. Potem ji je uspelo neverjetno hitro izdati nalog in me povezati z subcontractor firmo. Obljubljeno, da bo danes med 1pm in 6pm prišel nekdo priklopit elektriko pa da moram biti takrat doma. Hm... vredu, bom doma... ampak če se nihče ne prikaze bom zahtevala se kompenzacijo za izpad dohodka, razumete?!

Pa sem šla domov in se je ob pol 3h popoldne res prikazal električar, vzelo mu je 5min da se je sprehodil po hiši in pregledal ne vem kaj... če slučajno kakšni kabli nevarno štrlijo iz stene. Potem je odprl omarico in voila... power on!!!

sobota, 26. januar 2008

Srednji vek

Danes teče že 5 dan, ko smo brez elektrike. Mislim da mi ni treba posebej omenjati, da sem v preteklem tednu praktično vsak dan vsaj kakšno uro na dan visela na telefonu in se dogovarjala za priklop. Najprej sem bila ze mirna, potem pa ko dva dni zapovrstjo se vedno ni bilo elektrike pa bi morala biti sem pa znorela. Danes je se property manager klical Energex in neko drugo subcontractor firmo in vse kar smo uspeli ugotoviti je, da mora Origin izdati delovni nalog firmi, ki opravlja priklope/izklope za njih po pogodbi... in tega delovnega naloga do petka ponoči se niso izdali, čeprav je operaterka že v sredo trdila, da je nalog izdan in bodo najkasneje v četrtek prišli priklopit elektriko. Lepa reč... v ponedeljek je se praznik tako da priklopa elektrike realno ni za pričakovati vsaj do torka.

Situacija je bila prva dva dneva se zabavna... pač malo romantike ob svečah. Ko pa je zmanjkalo tople vode in so se začele v košari nabirati cunje, ki jih je potrebno oprati, v hladilniku se je pokvarila čisto vsa hrana in je začelo smrdeti kot na smetišču. Zdaj se mi pa ne zdi prav nič več hecno.

sreda, 23. januar 2008

Ko ti odklopijo elektriko

Vceraj pozno popoldne je Rudi prisel domov... in seveda ni bil prevec navdusen, ko je ugotovil, da so odklopili elektriko. Sledilo je klicanje vseh moznih telefonskih stevilk, da bi spremenili naslov dobave elektrike, pa enostavno nismo mogli priti do nobenega operatorja. Potem sva sla k prijatelju in sva se preko maila in interneta poslala en kup sporocil providerju elektricne enegrije - Jackgreen. Porkadus malora... danes zjutraj ni bilo se nobenega odgovora, tako da sem klicala Jackgreen in zacuda takoj dobila operatorja na telefon, ampak najinega novega naslova niso imeli v bazi pa so mi narocili naj klicem Energex. Klic na Energex je trajal 20 minut in ubogi operator tudi ni mogel nicesar naredit, vse kar sem uspela ugotoviti je da je supply address drugacen od najinega novega domacega naslova... bogve zakaj. Torej sem klicala nazaj na Jackgreen z novim naslovom in jih poskusala pripraviti do tega da priklopijo elektriko ASAP. Pa so mi povedali, da na to obmocje sploh ne dostavljajo elektrike, da moram poklicati kaksnega drugega providerja oz. Energex, ker lahko samo oni priklopijo elektriko nazaj. OK, spet klicem Energex, mi povejo da oni ne posiljajo racunov nobenemu vec, da samo delajo khm... ne vem kaj pa da naj providerja poklicem. In sem sla na internet poiskat druge providerje, vse da bi se izognila Origin-u. Pa sem poklicala AGL in je bilo treba spet malo cakati na operatorja, pa mi je tudi njihov operator povedal da ne skrbijo za to obmocje. Hmm, torej mi ne preostane drugega kot poklicati Origin... in sem spet cakala in cakala. Ko sem konco prisla do operatorja sem ji morala scvekati vse svoje podatke, supply address, residential address itd. Hvala bogu, je babnica rekla, da lahko ze jutri priklopijo ta presneti strom. Ja upam da res, potem moram pa preklopit nazaj na Jackgreen in skenslat Origin ali pa obratno - skenslat Jackgreen in ostati pri Originu. Sovrazim Origin.... povprecna cakalna doba na njihovi telefonski liniji je 1 uro!!! Vse skupaj mi je vzelo uro in pol casa in dobro mero zivcev.

torek, 22. januar 2008

Zadržite sapo... a bo spet urgenca?

Včeraj zjutraj se je začelo z besnim SMS-om, naj ga takoj poklicem. Potem sem ravno korakala proti službi in je poklical pa sem se javila in se je zadrl: "WTF did you do with Beaumont's account?" (Kaj hudiča si naredila z računom pri Beaumont Tiles). Jaz... dragi Raymond, samo skenslala sem svojo avtorizacijo, ce pa so morali zaradi tega zapreti račun me pa ne zanima. Je account managerka itak rekla, da si ze ti pred mano poklical in zahteval preklic moje avtorizacije, jaz sem samo skomignila z rameni... ja ce Ray to hoče, pa naj bo tako... in so zaprli račun. Poslal je nekaj jeznih SMS-sov, potem je bil cel dan mir... jah, njega najbolj zaboli, če ga kaj po denarnici udari.

Zvečer pa je pogruntal, da so podatki na DVD-ju kriptirani in je seveda nemudoma zahteval password. Pa sem mu odvrnila, da lahko ugane password, namig je "Who and what you really are?" ali pa enostavno plača, mu tudi uradni račun/invoice izdam. Mislim da ni potrebno posebej omenjati, da je čisto ponorel in začel pošiljati SMS-se kot po tekočem traku. Vsaj čemu sem se imela smejati. Ker je bil tako razburjen sem mu nazaj poslala se finalni SMS dneva, standardna prva pomoč v primeru astmatičnega napada:

"Ray, take it easy. Grab ur ventolin, take 4 puffs, wait 5 minutes, if no improvement, repeat, wait another 5 minutes, if still no improvement... dial 000."

"Ray, na izi si ga vzem. Pograbi ventolin in naredi 4 vdihe, počaki 5 minut, če ni izboljšanja ponovi in počakaj nadaljnjih 5 minut, če se vedno ni nic boljše poklici 112/rešilca."

nedelja, 20. januar 2008

How to con a conman?

Ja takole, mislim da je Ray v soboto zjutraj ob 6h cisto cocky poslal SMS v katerem je zahteval vso dokumentacijo od joba za Alison, da me bo sicer tožil... jada jada. To je zenska, ki sicer tudi dela za vlado in je zavrnila preostanek plačila za delo, ki ga je opravil Ray... ker je bila kvaliteta porazna. Anyway, ta zenska se je potem uradno pritožila na Office of Fair Trading in poslala pismo pritožbe. Ray pa je potem odpisal nazaj in je bilo pismo napisano in shranjeno na mojem računalniku. Pa se eno fotografijo njene kopalnice in račun sem imela.

Odlično sem si mislila... bi bilo treba iti se par stvari pobrati iz hise in lahko malo izsiljujem s podatki. Pa sem zapekla tisto pismo, račun in fotko na en DVD, kriptirano seveda haha, in izstavila račun za mojo storitev. Na DVD-ju je tudi README.txt datoteka v kateri se generično zahvaljujem za uporabo storitve varne in zaupne dostave podatkov in sporočam, da stranka dobi geslo za odkriptiranje podatkov po tem ko bo plačala račun. In sem mu nabluzila, da nimam internetne povezave in da bi osebno prinesla DVD s podatki do njega pa se ostale stvari iz hiše pobrala. Dobro, se je strinjal, tako da sem odšla tja oborožena s teleskopsko palico v torbici - za vsak slučaj, sem jo sposobna v sekundi potegnit ven in ga posteno lopnit čez kolena, če bi začel kaj srati. In o boga mi kako bi bila vesela, če bi se spravil name... to bi bil izvrsten izgovor, da ga v "samoobrambi" nalomim.

Pa sem pobrala iz hiše škatlo hrane in nekaj kuhinjskega pribora. Vmes je Ray kokodakal, da moram pospraviti vso sranje, tj. kartonske škatle izpred hiše in garaže in poskrbeti za odvoz kavca. Pa ker se od njega ne izvleče nobene pametne informacije, če je razpizden, sem se prefinjeno pretvarjala, da sem na diplomatskem obisku in da res ni potrebe po razburjanju, da se je pomiril. Vseskupaj sem začinila s šalo, da me lahko pretipa, če se boji da imam pri sebi kakšno pištolo ali diktafon in se prešerno smejala. Ko sem hotela pograbiti se krožnike in pribor je skočil v luft in protestiral... tako da sem ubogemu revčku pustila v hisi vsaj nekaj krožnikov, pribora, kozarcev, noz za kruh in kozico. Potem sem vprašala, ce grem lahko pobrati kozmetiko iz kopalnice pa je imel ze kar lepo v vrečki spakirano pripravljeno zame. Na policah sem nasla se tisto, kar sem najbolj iskala... tj. tortica s CD-ji in DVD-ji z vsemi backupi za 5 let nazaj, vsebujejo fotografije družine, prijateljev in potovanj... priceless. Vmes mi je sam od sebe prinesel se moje priljubljene hlače in nekaj perila od Rudija. Potem sem ga vprašala, ce lahko iz garaže poberem orodje za vrtnarjenje pa je hitro skočil v luft in me ni pustil iti samo... anyway, nasla sem samo lopatko, za motikico in grabljice je rekel, da jih ima v spalnici (WTF?!?! le kaj dela motikica v spalnici) in jih ni hotel dati. Na dovozu je bil parkiran starejši model nekega japonskega sportnega avta in sem hitro presneceno vprašala, ce si je kupil nov avto in se je seveda pohvalil, da ja. S kotičkom očesa sem videla, da je najino vozilo tudi parkirano na dovozu in da zaenkrat od spredaj zgleda se v vredu stanju. Vmes je Ray spulil ven zastavo, ki je visela na vrtu in mi jo dal, ces da je to tudi moje sranje. Potem mi je hitel pokazati kako je v besu zaklal ubogo nogometno žogo, jaz pa sem za njegovim hrbtom hinavsko veselo pomahala z avstralsko zastavo in zapela "This Is Australia!"... kar mu seveda ni kapnilo, kaj pomeni. Pobrala sem se nekaj drobnarij od pisarniškega materiala, vprašala ce je kaj poste prišlo.

Potem je Ray postal ze malo zivcen in je zahteval svoj DVD s podatki pa sem rekla, da ker je bil tako priden fantek ga bo to stalo samo enega piva. In mi je se pivo vzel iz hladilnika in ga ponudil, tako da sem se z lustnim nasmeskom vsedla dol, prizgala eno cigareto, predala DVD in zacela klepetati... in predvsem poslusati. In je malo potozil da so ga klicali iz zdruzenja Queenslandskih gradbenikov, jaz pa sem se seveda naredila neumno in vprasala, ce ga je Alonso prijavil. Seveda se je razpizdil, kako je ta Alonso en prasec in da bo zadeve ze razrešil. Jaz sem vmes samo kimala in se strinjala z njem, da je ta zajebana stranka res en totalen pes in da je cisto logično, da ubogi Ray "malo" krsi zakone, nima licence itd., ker je firma se cisto nova in mu bodo avtoritete to gotovo spregledale, yeah right. Potem me je malo spraseval kaj bomo na mediaciji pa sem ga kar nazaj diplomatsko vprasala, kaj on pricakuje od mediacije in se je elegantno izognil vprasanju. Potem sem malo odbluzila o tem, da mi je mama nakazala masovno kolicino denarja, ki sem ga potem prenakazala Rudiju za vozilo in ukradeno robo in mu zagotovila, da so sedaj te stvari resene in ga od naju ne bo nihce terjal za nic, bullshit. Ocitno je palilo, ker so se mu ob besedi denar seveda oci kar zasvetlikale pa upajmo da bo v prihodnjih dneh vozilo se vedno brezskrbno parkiral na dovozu, da lahko organiziramo akcijo in gremo ponj z dvema velikima tipoma in ga zaplenimo. Potem je rekel, da je nekaj poste zame in da jo je pustil v nabiralniku. V nabiralniku me je čakal en mini-gecko, ki je pobegnil, in peak flow meter, ki sem ga rabila za astmo (vmes sem itak ze svojega kupila). Vprašala sem ga kako kaj zdravje, da sem slisala da je bil v bolnici par dni... pa je rekel, da se bil kar cel teden v bolnici, ker se mu je astma zaradi stresa kronično poslabšala, ker smo se mi en teden vsake toliko casa peljali mimo hise in je bil cisto zivcen zaradi tega. Potem je povedal, da si je dobil novega sostanovalca in da bo jutri zacel resno delati za tisto gradbeno podjetje pa da sedaj njegove finančne zadeve urejata malteška prijatelja pa da cez par dni pride se en tip iz Melbourna in bodo skupaj delali business: Ray bo polagal ploscice, maltezan bo električar, en drugi tip bo pa se preproge polagal itd. Hmm... sem mislila, da je v tem dream-team-u se financ minister Alex, ki bo vodil posel/pridobival stranke in čistilka Anita, ki bo na koncu profesionalno počistila za delavci. Hisa je bila relativno cista, tla posesana in spolirana, sunroom in njegova bivsa soba hermetično pospravljeni... tako da je verjetno imel čistilko Anito na obisku, ker je bila tudi kanta za smeti umita, kar je vedno delala izključno čistilka. Ubodel si je nov stacionarni telefon z brezzicno slušalko za katerega je trdil da je od njegovega partnerja (verjetno je bil mišljen financ-minister Alex), imel je miniaturni hladilnik in TV, kar je tudi verjetno dobil od Alex-a pa en rabljen usnjen fotelj, ki je tudi prisel iz Alex-ove garaze. Za cunje je rekel, da jih nese v laundromat. Rdeči avtomobil pa je verjetno od njegovega novega cimra... Ray ima pac navado, da se baha s stvarmi, ki ubistvu niso njegove. Pil je temno XXXX pivo, meni je dal pa Toohey's New... kar pomeni, da mu je to pijačo nekdo prinesel, ker sam ne bi nikoli kupil teh dveh znamk piva. Zanimivo je bilo opazovati, kako je vsakič, ko se je mimo hise pripeljal avto ali se kje v blizini zaustavil, skočil pokonci in pokukal kaj se dogaja. No, vsaj tam na kavču je sedel v opranih cunjah, v faco je izgledal dokaj normalen in začuda hisa ni smrdela. Iz svoje sobe se je preselil v najino bivšo spalnico, kamor je verjetno prestavil tudi razjahano kavc-posteljo, zračne blazine tudi ni bilo v njegovi bivsi sobi tako da jo verjetno uporablja njegov cimer. No, v ta del hise me nikakor ni hotel spustiti tako da ne vem kaksna je situacija. Se vedno mi ne gre tista motika v spalnici v glavo... ga malo daje paranoja pred kakšnimi izterjevalci al kaj.

Ko sem prišla domov pa je v zahvalo poslal SMS v katerem je rekel, da je bilo prijetno poklepetati z menoj, pa da naj najinemu prijatelju Garth-u sporočim, da ga bo nekoč poiskal v Chalk hotelu in mu v rit zatlačil injekcijsko iglo. Garth je bil namreč z nami, ko smo selili stvari iz hise in je sosedom pokazal ovitek od insulinke, ki jo je nasel v garaži... sosede je vprasal, ce si zelijo ziveti poleg narkomana po tem ko je soseda Megan histerično obtoževala mene in Rudija kako sva kruta, ker ubogega Ray-a tako maltretirava in povzročava nevsecnosti sosedom, ker se stalno policija vozi okoli. No ja Megan, rada bi videla izraz na tvojem obrazu, ko ti bo tale "prijetni sosed" spizdil barbecue z verande, ker bo nujno potreboval $200 za en šus metamfetamina. Neighbourhood watch my ass!!! Kurbez je uspel iz hise pokrasti vse stvari, ki jih je lahko nesel... ne bo mi zdaj noben rekel, da noben od sosedov ni opazil, da se dogaja nekaj sumljivega, kljub temu da sva jih z Rudijem lepo prosila, da obvestijo policijo, ce opazijo odstranjevanje oz. namerno poškodovanje lastnine.

Pričakujem da me bo enkrat v prihodnjih dneh poklical, cisto penast, ko bo ugotovil, da podatkov na DVD-ju ne more prebrati brez gesla. Geslo pa je "vreča dreka" po angleško in njegov letnik rojstva, haha. Zlatko, tebi v cast. Skratka pri conman-u z pošteno igro ne bos ničesar dosegel... je treba lagati in se pretvarjati. Um ja... plačilo je: vračilo najinih stvari, vracilo vozila, moja plača, neplačana najemnina in hum... 50$ za opravljeno storitev. Ko bos plačal račun, dobis pa geslo... do takrat pa... odjebiiii!!!

sobota, 19. januar 2008

Nova hiska

No pa svo koncno vseljena v novo hisko... pravkar cakava, da prijatelj pripelje se Zvezdico in bomo zopet vsi skupaj doma, family reunited #2. Takoj ko nekje staknem baterije pa bom se malo pofotkala.
Cisto tako malo za hec pa bom pokazala kako je nasa stara hisa izgledala teden po tem ko jo je Ray okupiral:

Narkomanski kit-komplet v kanti za smeti

Razmetana soba

Edit: Zvezdi je doma!

četrtek, 17. januar 2008

Četrtek zvečer

No pa sem prišla nazaj s 1. treninga... fuzbala, haha. Sem klicala tega trenerja po telefonu prejšnji teden in mu rekla, da bi rada prišla na trening, če še ni prepozno, ker so začeli že 8. januarja. Pogovor je šel nekako takole:
"Aaahaaa, are U reasonable fit?" "A si razumno fit?"
"Yes" "Jaa"
"Have U played before?" "A si že kdaj prej igrala?"
"em... no." "em... nee".
"Okaaay" "Ureeeduuu"
"What should I bring with me?" "Kaj naj prinesem s seboj?"
"Runners, T-shirt, shorts and drink bottle" "Superge, T-shirt, kratke hlače in pijačo".

No pa sem se pojavila tam v precej prevelikih belih kratkih hlačah - moških kopalkah, T-shirtu od Gorenja popacanem s silikonom, in v številko prevelikih skejterskih supergah z totalno gladkim podplatom. In smo najprej malo laufale, pol smo se malo razmigavale, pa še malo laufale, pa žogo tako na daleč brcale, pa malo med tekom žogo med nogam brcale in potem brcnit kakor daleč se le da, pol smo se razdelile med limone in pomaranče in hmm... no tuki sem se pa zgubila, v kero smer nej zdej laufam, kaj, kje??? Potem pa se je uscalo kot pri norcih, najprej pomalo potem je začelo liti pa kot iz škafa. Očala so bila zalita z vodo, zarosena, superge 3kg težje in jaz zgubljena z ventolinom v pesti. Pa pride tale poljski trener do mene in mi razloži po kmečko v polomljeni angleščini: stoj kle na sredini pa če žoga prleti k tebi jo ustav pa podaj naprej eni pomaranči, ki blizu tebe stoji, če pa pomaranče ni... pa v uno smer (nakaže z roko). Če pa žoga med nogami limone pride mim tebe pa jo probi ven zbit in sledi koraku št. 1. Aha, okej... štekam, žoga meni, ujamem, podam pomaranči... spet žoga k meni, jupi, žoga limoni, ups... limona z žogo mimo mene, raje ne bom niti probala, da ne bom uboge limone spotaknila... žoga spet k meni, pomaranče pomaranče... nikjer nobene, žoga v random smer, jaz u smeh. No to je trajalo še kakšnih 5min in potem je bil konec. Ja kul ne, pridem drug teden spet. In sem odkorakala do avta, mokra do spodnjih gat, bulasta od pikov komarjev in od glave do pet okrancljana s travo.

torek, 08. januar 2008

Lessons for life #4

No danes smo prejeli klic iz policijske postaje v Holland Parku, da so Ray-a zaslišali in da se jim zdi, da vedo kje bi naša roba lahko bila. So pa poklicali, da so nas vprašali če res želimo nadaljevati s postopkom, ker ga morajo obtožiti kraje, če hočejo dobiti naloge za preiskave... ja valda, kaj pa čmo drugega, če hočemo še kdaj svoje stvari videti, že tako nam je nakopal dovolj težav. Glede na to, da je take in podobne pizdarije počel že prej mi ga ni niti malo žal. Imel je vse šanse za lepo življenje pa je še to zajebal in izkoristil zaupanje do skrajne mere.

Sva pa dobila še drugi klic, da sva dobila hiško in se lahko vseliva 19. januarja.

Hvala bogu so se stvari začele razpletati. Hvala vsem prijateljem in družini za moralno podporo.

ponedeljek, 07. januar 2008

Lessons for life #3

No pa se je nasa zgodba z Ray-em zakljucila oz. jo je zakljucil sam. Predvcerajsnjim so ga z resilcem odpeljali v bolnisnico, tako so nam povedali sosedje. Imel je masko na obrazu ko so ga nalagali v resilca, po cemer sklepam, da je ga je dokoncno pokopal hud astmaticni napad, kar po vsem gamblanju, drogiranju, pitju alkohola, kajenju, nespanju in zavedanju, da je v hudem dreku ni nic cudnega.

Vceraj smo sli v akcijo selitve pohistva v storage. Ko smo prisli do hise je bila se vedno zaklenjena od znotraj in s kljuci nismo mogli vstopiti. Pa smo klicali najprej landlorda, nato policijo... policaji so prisli popisali zadeve in nam rekli naj klicemo locksmith-a, da odpre vrata, prisel je tudi landlord George. Potem smo cakali uro in pol na locksmitha, ko je koncno prisel je odprl vrata v 10 sekundah. Sledil je rahel sok, obenem pa tudi olajsanje. Iz hise je zmanjkal amplifier, 2 seta zvocnikov, multifunkcijska naprava, router, 2 harddiska. K sreci je ostal hladilnik, postelja, oblacila, posode, pralni stroj in ostale drobnarije. Pa smo zopet klicali policijo, vmes smo odprli kanto za smeti in je bilo notri en kup igel, praznih vrecic, celo kateter za infuzijo in podobno narkomansko sranje. Hisa je smrdela kot svinja, njegova soba je bila v totalnem razsulu in ko so policaji videli to stalo jim je bilo v sekundi jasno kaj se dogaja. Zakaj olajsanje... zato ker je kurbez brez nase pomoci sam sebe zasil. Ko so policaji odsli, smo popokali stvari na tovornjak in jih odpeljali v storage.

četrtek, 03. januar 2008

Kontakt

Ker sva prejela nekaj zaskrbljenih klicev, moram sporočiti, da Ray uporablja moj bivši telefon s številko +61 (0) 401 211 528. Telefon sem mu prostovoljno predala, ker se je nanj itak začelo usuvati čisto preveč besnih klicev ljudi za katere bi moral opraviti delo oz. katerim dolguje denar. Sicer sem pred tem pobrisala ven svoje kontakte, morda pa je je še kaj ostalo oz. je pobral kakšno telefonsko iz SMS inbox-a. Domač telefon sva izklopila (odnesla s seboj aparat) in blokirala izhodne klice, ker je hiša okupirana.

Rudijeva telefonska številka je ista, jaz imam novo. Priporočam kontakt preko e-maila (ime.priimek @ gmail.com oz. nadimek @ gmail.com, če želite izvedeti mojo novo oz. Rudijevo telefonsko št., ker jih ne mislim javno objavljati na blogu.

Še enkrat poudarjam, sva povsem na varnem, med nami in zunanjim svetom je vsaj 2m visoka ograja, vrata se odpirajo samo na kodo, območje pa nadzorujejo varnostniki. Ko gremo ven gledamo, da nam nihče ne sledi. Prekleti kurac pa še vedno ni dojel v kakšen drek se je spravil in nori po svetu in nama skuša zakuhati kar mu pač pride na pamet, med drugim si je celo drznil klicati v Rudijevo službo. Čista norost, za v bolnico!

sreda, 02. januar 2008

Lessons for life #2

Ni po kakšnem posebnem vrstnem redu.

1. Ko nekaj sumiš, preveri trdne dokaze... ne zanašaj se na zaupanje, ne čakaj da se stvari razjasnijo same od sebe. Dvom te spravi v težave.
2. Poskrbi za transparentnost transakcij, ne operiraj z gotovino, za vse shrani račune.
3. V največjem dreku spoznaš kdo je tvoj pravi prijatelj.
4. Ljudje, ki preveč govorijo... alarm!
5. Misli z glavo, čuti s srcem.
6. Očitno rek "Poštenega človeka se ne da prevarati" ne drži povsem... se ga da obrniti, sam te potem zjebe nazaj, ker ima čiste račune in gre na policijo.

Lessons for life

Tole bo bralce bloga, prijatelje in družinske člane verjetno šokiralo. Z Rudijem sva se znašla v nič kaj zavidljivem položaju.

Naš housemate Ray je zabredel v finančne težave in nama povzročil nemalo težav. Vsa situacija se niti ni zdela tako grozna. Nekega večera se je prikazal en tip, ki je bil precej jezen in je zahteval plačilo za svoje delo. Potem ga je ena stranka vztrajno klicala in se je vedno kregal po telefonu. Sem ga spraševala kaj se dogaja, če ima poravnane račune, vendar je zanikal, da ima kakršnekoli dolgove oz. nasploh težave. Potem pa je enega večera bral e-maile in sem slučajno zagledala prvo vrstico e-maila v katerem je bilo omenjeno "vračilo depozita" pa mi je končno prekipelo in sem poklicala tisto stranko in jo vprašala, če je vrnil depozit za delo, ki ga ni opravil... NI!!! Pred tem je bila vseskupaj le slutnja, res pa je da se je od sredine decembra obnašal precej živčno in atmosfera v hiši ni bila prijetna. Ko pa so se moji sumi potrdili, sem šla do njega in mu v faco povedala, da vem da je v težavah in da naj raje prizna kaj se dogaja, da vidimo kako se da rešit situacijo. Njegov odziv ni bil tisto kar sem pričakovala... povsem je ponorel in sem morala poslušati precej podle izjave, npr. da naj fafam kurca v prevodu. Vsi smo bili šokirani, noč je preživel zunaj, zjutraj denarja, ki ga je prejšnji dan prinesel od stranke ni bilo več na pultu... pojavil pa se je KENO svinčnik (konjske dirke), potem je zopet zginil in ko je popoldne prišel nazaj je spet počilo. Rudi ga je prosil, da vrne ključe ute-a, ker v stanju kakršnem je bil ni bil sposoben varne vožnje... reakcija: pobesnel totalno, kričal kot zverina, stresal žaljivke in se odpeljal. Ni nam preostalo drugega kot da smo odšli na policijsko postajo povprašat kaj se lahko naredi glede avta, da ga ne bo razsul... tehnično ni njegov, ker je pisan na Rudija. Pa smo na policiji povedali, da je en del kupnine plačal (tehnično sem del poravnala jaz z mojega računa) in hopa... sranje, zadeva postane civilna in ne moreš prijaviti kraje avta, ampak moraš stvar razrešiti na civilnem sodišču. So pa pobrali naše podatke, odšli iz sobe, nakar se je policist vrnil v spremstvu nekega senior policista z zelo resnim obrazom. Vse kar so nam povedali je, da smo se zapletli z napačnim človekom, da ima "dolgo zgodovino" in nas vprašali če poznamo izraz "conman" ter da bi se radi z njem tako ali tako "pogovorili" zaradi neke druge zadeve. Dali so nam nekaj nasvetov kaj storiti dalje, da zaščitimo sebe... naju pa je kar zvilo ko sva pomislila na to kako naivna sva bila. Nato smo bili pospremljeni nazaj do hiše v stilu, 2 policijska avtomobila spredaj, vmes 2 naša avta, zadaj 1 policijski avto... pobrali smo Zvezdico, najnujnejše stvari, jaz sem pograbila dokumentacijo in smo šli na varno lokacijo, ker v taki situaciji nismo počutili varno.

Naslednji dan smo hoteli iti samo v hišo preveriti, če še vse štima, da ni česa uničil. Pred tem smo seveda preverili, da ga ni doma. Pa obrnem ključ v vratih in skušam odpreti vrata... ne gre, so bila vrata zablokirana od znotraj. Ti boga!!! Potem sva z Zlatkotom odšla do sosede na kavo, Rudi pa v službo. Čez kakšno uro se je mimo sosedine hiše pripeljal Rudi, za njem pa besno Ray v ute-u, naredila sta kakšna dva kroga okoli ulic Holland Parka, Rudiju je uspelo zgubiti Ray-a in sva z Zlatkotom samo skočila v avto in smo spizdili od tam. Torej smo izseljeni iz hiše, letamo po policijskih postajah in poslušamo grožnje... prekleti kurac pa sam sebe postavlja v položaj žrtve, pravi da smo ga zajebali in vozi Rudijev avto oz. ga nekje skriva.

Ker sem že začetek decembra dvignila roke od njegove firme, ki je dobro laufala in si poiskala službo (začnem sredi januarja), nisem niti kontrolirala kam je šel denar... operiral pa je večinoma z gotovino... recept za katastrofo. Zdaj sem malo preračunala za katere stranke je delal in koliko naj bi zaslužil in ugotovila, da je v luft izpuhtelo nekaj tisoč dolarjev in da se nobenemu niti sanja ne, koliko denarja še dolguje naokoli... ni druge razlage kot gambling. Čakamo da bo priletel na rock bottom... po eni strani bi ga najraje obesila za jajca, po drugi strani pa se mi smili, ker tako bolano zbrkljanega človeka še nisem videla in bi bilo za njegovo dobro bolje, če se čim prej ustavi. Ostalo pa rešujemo z odvetniki & policijo.