sreda, 31. december 2008

I love books!

Odkar sem zacela veliko potovati naokoli po Avstraliji sem ugotovila, da je dalec najboljsi entertainment na letaliscu stara dobra KNJIGA. Tako sem kupovala knjigice, taksne in drugacne, pretezno za Rudija. Minilo je ze kar nekaj casa odkar sem prebrala dobro knjigo za duso. Pravzaprav se se tocno spomnim katera je bila... Crysalids ali nekaj takega, post-apokalipticna zgodba. Anyway... poleg knjig za zabavo sem Rudiju na Sydneyskem letaliscu kupila knjigo Twilight.

Knjige se vec tednov ni dotaknil, dokler je nisem iz dolgcasa pobrala jaz... prvo knjigo sem prebrala od vecera do naslednjega popoldneva, 16h straight, z spanjem vmes. Umm... naslednji dan sem sla kupiti naslednji dve knjigi iz serije. Verjetno sem izgledala nekako tako kot raztresen heroin junkie, ki isce svoj hit... kot raztresena kura sem uletela v knjigarno sredi nakupovalnega centra in zahtevala svoj izvod knjig. Se isti dan sem se lotila branja knjige New Moon in takoj zatem se Eclipse. Vmes sem Rudija odvlekla v kino gledat film Twilight. In ker se do 4. knjige se nisem prebila, sem se enkrat prebrala Twilight v detajle in analizirala dialoge. Dobesedno se tresem, kdaj se bom dokopala do in prebrala se knjigo Breaking Dawn. In Host. Yep... I'm properly, totally and hopelessly hooked.

ponedeljek, 29. december 2008

Fraser Island

Za menoj je en dokaj hekticen mesec. Koncno se je le zacel dopust in odlocila sva se da se odpraviva kampirat na Fraser Island. Fraser je bil good... ok no, lahko bi blo boljse. Po 4. dneh sva dobesedno pobegnila, ker je bilo gor cisto prevec turistov - trume in trume ljudi, ker nama je prakticno zmanjkalo bencina, ker so naju pozrli zuzki (dobesedno... massive sandflies) in ker je bilo vroce in vlazno ko pri norcih in ker nama je blazina za spat pocla. Tko... upam da je zadost haha.

Skratka... potreben je bil en resen pitch stop. Pa vseeno ni bilo tako slabo. Naj povem da sva se z Rudijem ze dober mesec nazaj odlocila, da bova kupila en "fun car" oz. vozilo za prosti cas, 4WD torej. Rudi je prebil cel mesec ob letanju sem in tja, dokler ni nasel perfektnega Mitsubishi Pajerota za naju. 3.5L V6 155kw... nice, it does the job! Cena... sitnica. Good ground clearance in seveda vse kar pase zraven postenega 4WD.



Na Fraserju sva se najprej pognala v dzunglo in kampirala ob jezeru. Ker so naju skoraj pozrli zuzki sva se drug dan odpravila naprej proti centralni postaji na otoku in dozivela prvi hardcore 4-wheel driving. Drugi dan sva kampirala ob obali... kjer od zuzkov se ni bilo nobenega olajsanja kljub enormnim kolicinam Aerogarda tropical strenght. Sla sva tudi na hiking do Wabby jezera in ob poti srecala tale man tree.


Tretji dan sva se vozila po plazi in vsaj poskusala loviti ribe... brez uspeha, kajpa drugega. In ko niti 80% DEET insekticid ni pomagal in je sredi noci spustila zracna blazina, sva naredila stratesko odlocitev, da greva domov v pit stop preden kreneva v gore, v upanju na hladnejso klimo.

nedelja, 07. december 2008

Ma sem čudna

Nekaj dni nazaj sem na plano potegnila pripomočke, ki mi jih je že kakšen mesec nazaj po pošti poslala moja bivša sodelavka Mojca. Gre za specialni kit, tak ki se ga v Avstraliji 100% ne da nikjer dobiti. Tale "skrivnostni" kit sem naročila zato ker je dejavnost ki jo z njo počneš ultimativno sproščujoča.

Shipping v Avstralijo je bil zopet cel logističen podvig. Paket je namreč vseboval žaganje in velike količine ostrega (kvačka, škarjice in bucike) in lesenega materiala (košara...). Pošteno me je skrbelo, da bodo vrli avstralski cariniki celoten paket razdrli in zaplenili. Pa ni bilo tako, za razliko od paketa ki je vseboval 2kg pristnega primorskega pršuta (fuck it), je bobin lace kit prispel neokrnjen v celoti.

Verjetno vas že pošteno zanima kaj ta skrivnostna zadeva je gre se za klekljarski komplet.

Ko sem zadevo potegnila ven, je Alan padel v naval 20 minutnega hahljanja in hihitanja. Da začneš klekljati je seveda najprej potrebno naviti vrvico na klekeljne, česar sem se lotila na roke. Mislim da je trajalo cca 10 minut, da sem navila prvega. Jep... samo enega. Ko imaš torej pred seboj nalogo naviti vsaj 10 klekeljnev si ob lahko rečeš samo "oh ja". Alan si je hitro zamislil boljši postopek. Predlagal mi je da klekelj vpnem direktno v bormašino. Ja... moja je bolj majhna in ni variante da bi klekelj pasal notri. Druga opcija je bila torej logična: klekelj pripni na mikser.... tisti kuhinjski ja.

In smo se lotili. Da izvedeš ta postopek potrebuješ vsaj tri ljudi.

Enega, ki je spreten domač mojster,
drugega ki si neizmerno želi klekljati in
tretjega ki je zgolj radoveden.

Briljantno torej, vse klekeljne smo uspeli naviti v cca 30 minutah. Alan jih je navezal na nastavek od mikserja, nataknil na mikser in vklopil gumbek, jaz sem furala nitko gor in dol po klekeljnu, Rudi pa je držal rolico z nitko nataknjeno na svinčnik. Mikser je preživel.

Veselo torej klekljam, v Avstraliji in za zabavo.

Mojca - tebi pa itak VELIKA HVALA, da si se pošteno potrudila in zbrala na kupaj pristno slovensko bulo, košaro, klekeljne, fenomenalno kvačko in tisto malo zadevo, ki jo s pridom uporabljam za odstranjevanje bucik (končno lahko klekljam brez da si ob tem lomim nohte), ta dolge in ta tanke bucike (ker karkšnekoli pač niso najbolj primerne za klekljanje), mini škarjice in da si vseskupaj lepo zapakirala in poslala v Avstralijo.

sobota, 06. december 2008

Melbourne #?

Spet grem v Melbourne, že ne vem kolkič v zadnjih nekaj mesecih, tako da sem tudi tam že skoraj doma. Letalske karte in hotel je že rezerviran. Tokrat sem bila rahlo pissed off nad Rendezvousjem v Melbournu, ker so mi nazadnje naredili živo komplikacijo z rezervacijo sobe in sem rezervirala malo bolj omiljen hotel v St Kildi, v upanju da bo v bližini tudi kakšen dober žur plac. Stvar je namreč v tem da sem že pošteno overdue za kakšno oldschool žurko in v Brisbanu se mi nikako nikoli ne da spraviti v mesto v nasih dragih "burbsih" pa se ne dogaja nič konkretnega... razen tisoč in enega pokie placa pod krinko športnega kluba.

Tokrat bom imela samo 2 dnevni tečaj, ker se na ta kratkega (3. dan) ni noben prijavil... suits me just fine. Med drugim sem povabljena na novoletno žurko enega izmed naših partnerjev v posh hotelu v St Kildi - kot naročeno. Taksne žurke grejo po principu nek se vidi razkoš, kjer se lahko do onemoglosti naješ kanapejev in napiješ šampanjca ali kakšne druge podobno-hip pijače. Kot da situacija ne bi mogla biti boljša, je ta žurka napovedana zadnji dan, po tečaju. Na žalost pa iz Melbourna do Brisbana sredi tedna ni nobenega red-eye flighta... in se že vidim kako bom naslednje jutro navsezgodaj še čisto treščena bluzila po Tullamarine airportu. Kaksen red eye flight, kot se reče letom, ki so ali zelo pozno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj in običajno tudi zelo poceni, bi v tem letnem času, ko je Brisbane eno uro za ostalo "razvito Avstralijo", prišel zelo prav. Tako bi se npr. do 10 ure zvečer noro zabaval v Melbournu, ob 11h zvečer bi se usedel na letalo in bi v Brisbane prisel le dobro uro kasneje, kljub temu da let traja dobri 2 uri. Tako bi prakticno žingal v Melbournu in cel v rožicah prispel nazaj domov, 2000km stran, in spal v domači postelji.

petek, 21. november 2008

Nakup hise #3

Cisto na kratko... nakupa hise ne bo! Finance zavrnjene. Banki ni bilo povseci nekaj malih stvari, midva pa sva se v vsej te zmedi v zadnjem casu kar nekako premislila. Bova se malo pocakala in gotovo se obetajo se boljsi casi za kupce. Vam pa sporocam... banke (vsaj odgovorne) so cisto zares zategnile pasove in moras biti ali idealen kandidat ali pa imeti vsaj 20% depozit.

Nevihte v Brisbanu

Pa sem koncno spet doma iz Melbourna. Zopet smo imeli training in mislim da sem bila tokrat ze 4. v Melbournu v zadnjih 2 mesecih. Pocasi zacenjam sovraziti voznjo z letalom do tja in nazaj, Melbourne je namrec kar dalec od Brisbana v primerjavi z Sydneyem in polet traja priblizno 2 uri in 15 minut. Vse kar je vec kot ena ura letenja se vlece kot pri norcih.

Torej zopet sem vodila dva tecaja za Sitecore, enega za .NET developerje in drugega za advanced userje. V primerjavi z mojimi zacetnimi poskusi sta ta dva tecaja tekla kot namazana. Pocasi mi postaja vseskupaj precej rutinsko in se lahko res osredotocim na to da cimbolje predstavim snov na prosojnicah in dam studentom navodila kako opraviti vaje, ostalo pa naredim kar lepo podzavestno... npr. povem kaksno salo, grem naokoli in vskega studenta vprasam ce rabi kaj pomoci, ce ima kaksna vprasanja, neopazno pogledam ce pravilno sledi vajam, ce se kaj zatakne lahkotno razresim tehnicne tezave itd. Zelo dobro sem se navadila tudi uporabljati daljinca za PowerPoint, ki je prisel skupaj z laptopom in se ga prirocno lahko vtakne kar v PCMCIA slot - da ga imas vedno s seboj. Vse to je torej ze postala rutina.

Great, medtem ko sem bila v Melbournu sem dobila nekaj zaskrbljenih e-mailov glede neviht v Brisbanu. Zaradi senzacionalisticnega porocanja medijev, se je celotna zadeva razpihnila ze kar v tornado. Ni bil tornado, pac pa ena postena tropska nevihta.

Vseskupaj se je torej zacelo v nedeljo, ko je Brisbane prizadelo mocno neurje, huda nevihta s strelami, vetrom in obilico dezja. Manjsi del severnega predela Brisbana je res precej udarilo in je sem in tja izruvalo kaksno drevo, pretrgalo elektricne zice in odkrivalo strehe. Nic takega, kar ne bi bili vajeni iz Slovenije. Hise tukaj zelo hitro odkrije, veliko hitreje npr. kot v Sloveniji, ker so dobesedno narejene iz papirja in plastike.

Ce npr. v Sloveniji pade podrto drevo na hiso, bo naredilo nekaj skode, npr. razbilo okna, potolklo kaksen stresnik, ne bo pa dobesedno padlo v spalnico in porusilo sten, ker so le te zgrajene iz malte in ciglov. Tukaj je drugace, tudi zunanje stene so povecini zelo tanka plastika, vmes je mogoce kaksna izolacija in na notranji strani je cca 5mm debela cementna plata, vseskupaj gor stoji "obeseno" na lesene stebricke, ki so skriti med stenami. Ko drevo pade na tako zgradbo, seveda mimogrede polomi stene in od tu dobite tiste dramaticne fotografije, kjer se dobesedno vidi v spalnice ljudi. Brez skrbi... ljudje si po eni strani manejo roke, ker ce bajto tako podre to pomeni da je bil material verjetno ze dotrajan in jim bo zavarovalnica placala fin upgrade hise.

Nevihte so se nadaljevale prakticno vsak dan, vsako popoldne, kar ni nic nenavadnega za to obdobje leta. Zivimo namrec v subtropskem pasu, kjer pretezno poznamo suho in mokro obdobje. V mokrem obdobju je vreme zelo toplo in imamo tako imenovane poletne nevihte, ki so podobne slovenskim. Nic nenavadnega ni, ce vsako pozno popoldne dezuje za kratek cas. To je lahko cisto rahele dezek ali pa tudi kar konkretna nevihta. Point je v temu da vseskupaj traja mogoce pol ure do eno uro.

Druga konkretna nevihta se je zgodila v sredo zvecer, ko je na Ipswich "vrglo" 200mm dezja v zelo kratkem casu. To je seveda povzrocilo flash flooding. Zalilo je nekaj his, strasno hudo pa tudi tokrat ni bilo, ker mestni nacrtovalci prav dobro vedo, kje so taksna flash obmocja in se tam his ne gradi. To so obicajno predeli, kjer tecejo kaksni creeki oz. potocki. Ko pada dez lahko le ti narastejo za nekaj ur in poplavijo bliznjo okolico.

Nekaj ljudi se je sicer utopilo v vsej te zmedi... a po pravici povedano, ne glede na to kako grdo se slisi... so si sami krivi. Z malo zdrave pameti ne rines v kanale sredi nevihte, se ne gres furat z bodyboardom v hudournik in ne zapeljes avta brezglavo v naraslo reko, ker bi na vsak nacin hotel priti cez.

ponedeljek, 17. november 2008

Bribie Island

V soboto sva se z Rudijem nameravala odpraviti na Sunshine Coast. Na pol poti do tja sva zagledala tablo za Bribie Island... in ker nama cakanje v koloni na avtocesti ob 32 stopinjah Celzija ni disalo, sva enostano zavila proti otoku. The best decision ever!

Na otocku sva nasla cisto svoj kos lustne pecene plaze, iz avta sva si prinesla obvezno opremo:
  • stolcke
  • esky (napolnjen s hladnim pivom seveda)
  • in ribisko opremo


Riti sva namakala v mlacni vodi in lovila ribe cele 4 ure. Rudi je celo ujel eno mini ribo hehe... pa sva jo seveda spustila nazaj. Ugotovila sva da bo treba kupit se eno palco da bo double the fun. Ker seveda veva da kaj prida ribica nisva, se na ta vir hrane nisva zanasala. S seboj sva prinesla dva goveja zrezka in ju spekla na BBQ v parku zraven plaze. Na Bribie Island bova definitivno se sla in ga toplo priporocam vsem tistim, ki zivite v SEQ.

nedelja, 16. november 2008

Nakup hise #2

Tale prispevek je odgovor na nekaj komentarjev, ki sem jih prejela po e-mailu ali na blogu.

Hiska, ki jo kupujeva, je v Manly-u. To je precej enostavno povedano ustaljen (established) starejsi million dollar house suburb. Seveda so to tiste hise, ki so na esplanadi ali na gricu s pogledom na Moreton Bay ali pa novo zgrajene/posteno renovirane hise. Seveda za tako hiso nimava denarja oz. se nisva pripravljena tako zapufati da bi vsak mesec kri pljuvala.

Tale hiska je bila torej dobra alternativa. Je v lepem suburbu, kriminal je trenutno precej nizek - verjeli ali ne, nikoli nisem pricakovala da bom:
A) Kupovala hiso pri 22. letih.
B) Pri tem gledala na to koliko kriminala je v soseski - pa mi je non-criminal environment postal dokaj visoko cenjena vrednota. V Avstraliji je namrec tako, da je velika... in kjer je sto ljudi na kupu, je 200 cudi al kako bi se reklo. Nekateri predeli, suburbi v Avstraliji so lahko posteno dodgy. Predstavljajte si naselja, ki izgledajo nekako tako kot trailor parki iz Jerry Springer showa. Klasicen primer v Brisbanu bi bil Woodridge.

Hiska je v marsicem podobna tisti iz Holland Parka, zgrajena je bila nekje v poznih 70. do zgodnjih 80. let, torej je ze kar precej stara. Je na concrete stumpih z lesenimi tlemi, kar da hisi sarm po mojem mnenju. Okolica je ze sedaj lepo urejena, spredaj palme in jasminovi grmi, zadaj pa palme in potencial za kaksen domac vrt. Tako kot tista v Holland Parku je tudi ta v ustaljenem/tradicionalnem suburbu.... to pomeni da gres zjutraj lahko pes v gatah in natikacih v bakery po kruh in v convenience shop po mleko za kavo. Manly ima dobre avtobusne povezave in celo trainstation je samo 20 min hoje stran.

Glede cen his v Brisbanu trenutno... v primerjavi z lanskim letom so cene precej padle, razblinil se je namrec tako imenovan property bubble, ko so bile cene prenapihnjene.

Trenutno mislim da lahko v Brisbanu dobis hiso med nekje $250.000 in naprej... do par milijonov $.

Cenejse hise so seveda tiste, ki so v managed naseljih pod t.i. strata titlom. Klasicen primer je hisa, ki jo imava trenutno v najemu - je tipicni investment property, nov dvojcek zgrajen leta 2007. Pri takih hisah se moras torej tudi kot lastnik podrediti dolocenim "hisnim" pravilom... tudi takim da ne smes imeti domacega ljubljencka npr. niti akvarija z ribicami. In potrebno je placevati body corporate fees, ki lahko stanejo vse od $2000 - $6000 na leto. Ta denar naj bi sel v urejanje skupne lastnine, ulic po naselju, za ureditev razsvetljave, urejanje bazena itd. Nekaj denarja sicer gre za to, vendar vam povem da so v teh naseljih property managerji skoraj vedno totalno podkupljene barabe. Denar zmecejo za neverjeten bullshit in delo vedno opravljajo njihovi buddy-i. Npr. v nasem naselju so se spomnili, da mora vsak pri odhodu poklicati neko podjetje, ki izvaja ultrasonicno ciscenje "blinds" (sorry, naj se kdo spomni slovensko besedo za to). Koji bullshit! Po domace povedano moras nekoga klicati in mu seveda placati, da ti pride prah iz zavesic spucat.

Podobne cene veljajo tudi za unite oz. stanovanja. Niso kaj dosti cenejsa od his, recimo da bi najcenejsega dobil za okoli $200k, lahko pa stanejo tudi vse tja do $700k za inner city penthouse. Seveda cene padajo z oddaljenostjo od centra mesta.

Za informacije o hisah, ki se prodajajo si lahko ogledate naslednje spletne strani:
Ce cesa na teh spletnih straneh ne razumete lahko vprasate in vam bom skusala po najboljsih moceh odgovoriti. Npr... mene je presnetilo zakaj so hise na skoraj istih lokacijah tako zelo razlikujejo v ceni. Kaj pomenijo izrazi v oglasih... npr. freshly renovated pomani da je nekdo fuknil $5000 na neko cheap ass renovacijo in zdaj pricakuje vsaj $30.000 vecjo ceno, ipd.

petek, 14. november 2008

Podaljsan vikend

...resno sem ga potrebovala. Torej imam 2 dni prosta, podaljsan vikend (petek & ponedeljek). Sicer dejstvo da sem danes delala do 12h (kljub temu da imam dopust) pustimo ob strani. Stari dobri IT je se vedno tocno to - IT. Branza, kjer poznamo kaoticne projektne plane in kjer nikoli ni nic narejeno well in advance pac pa raje ...in the last moment. Kjer je lahko tedne in tedne tempo zrelaksiran, stagnira in potem je v 3 tedne nabasano za 2 meseca dela. Jebat ga... takle mamo.

Anyway... s hiso postaja resno. Danes sva sla na banko vlozit aplikacijo za kredit in sem si jaz vso zadevo nekako drugace predstavljala... bolj komplicirano vsaj. Banka ti izpolne aplikacijo za First Home Buyer grant - za tiste, ki se ne veste. Federal government (z nasim predragim Rudsterjem) je pred kratim povisala grant na $14.000. Nepricakovano, a prirocno. No... aplikacijo sva izpolnila, v njej poves kdo si kaj si in koliko si vreden (nett worth). Pricakovala sem da bodo rabili vsaj nekaj dni za odobritev pa je bilo malo drugace... predava aplikacijo in je bil kredit odobren :-S. Vseskupaj izgleda kot da jih dobesedno talajo, a brez skrbi... banka ze ve zakaj je odobrila kredit.

Da vam malo luste naredim:


Hisa torej ni nic posebnega in jaz na vso zadevo gledam precej ravnodusno. RE agenta sem morala ze 2x dobesedno vreci iz bajte in bil je ZELO grumpy... kar sklepam da je OK. Tip ni in ni nehal govorit... zeh zeh. Hisa je tudi ze sla skozi temeljit pest & building inspection, temelji so tipitop betonski stumpi (excellent condition) z brick bazo, zunanja kritina je vinil (plastika... yes, it's a plastic house :-), streha je iz pleha, polished timber tla, notranje stene so fibro in/ali canite, kuhinja sicer majhna ampak s plinskim stedilnikom, aluminijasta okna, plinski boiler, pazi to... hisa ima kamin v dnevni, velika kopalnica & pralnica, banja in tus kabina, vseskupaj na 600m2.

nedelja, 09. november 2008

Lazy ass

Tko... po vsem tem potovanju sem in tja, menjavi casovnih pasov in vlacenju po letaliscih in taksijih se mi je pocasi zacelo ze malo trgati. Pretezen del casa ze nisem vec vedela kje sem (v Sydneyu ali Melbournu), koliko je ura (zaradi mene bi lahko predavala tudi ob 3h zjutraj) ali kateri dan v tednu je (it could as well be Sunday).

V cetrtek zvecer me je taksi odpeljal na letalisce in se prav dobro da se nisem pogledala v ogledalo. Bila sem namrec totaly utterly fucked, utrujena do konca. Vse kar je bilo lepega na meni so bili superduper cool smart business woman obleka in stikle... in poklapani lasje. In seveda so spet vame skocili smotani credit card promotorji... tokrat presneti platinum american express. So much about the global financial crisis! Letalo je imelo za povrh se slabo uro zamude.

Presneto sem bila vesela, da sem bila zopet doma... v petek sem naredila samo nekaj administrativnih zadev in vceraj in danes zgolj in samo LENARILA. V prihodnjih dneh imam v planu poceti le nekaj zelo zelo prijetnega in preprostega - do konca moram en fini solution zimplementirati.

Med drugim z Rudije spet gostiva gosta... najprej je prisla nazaj Christine. Nemska backpackerka, ki je bila pri nama ze dobre 3 mesece nazaj... mlada gospodicna je kupila avto in se podala na pod okoli Queenslanda. Presneto... videla je cel kup stvari, tudi platypusa in cassowarya v naravi. Na poti nazaj se je zopet ustavila pri nama, prodala avto, in sla na Fiji in Novo Zelandijo. Ker sem nepricakovano morala v Sydney sem cisto pozabila, da vmes dobiva drugega backpackerja - Jureta iz Skofje Loke. Torej je sedaj Jure tu in sva ze sla kupit avto - zelo lepo ohranjeno Toyoto Camry stationwagon, letnik 90, 170kkm za $2250. Jure je prijeten decko in je danes sel v mesto na izlet.

Meni pa je bilo dolgcas in sem spekla tole:

nedelja, 02. november 2008

Melbourne, Sydney...

Prejsni teden sem bila zopet v Melbournu cele 4 dni, ker je sefa tako skrbelo kako bom zmogla me je tja poslal ze v pondeljek in mi narocil naj se razvajam s hotelsko sobo. Hja... jaz sem ga tebi nic meni nic, spizdila v Frankstone. Lepo je bilo it pozdravit prijatelje, namesto cepeti v hotelski sobi, ceprav sem bila se malo sick.

Anyway, ugotovila sem da mi Melbourne (razen vremena) dokaj prija in je "moja velika verzija Ljubljane". Sedaj sem se ze malce spoznala z bliznjo okolico training centra in hotelov. Flinders St Station je ekvivalent glavne avtobusne/zelezniske postaje v Ljubljani, se ure se ujemajo. Collins St je torej Slovenska cesta, Flinders St bi bila Kolodvorska oz. Masarykova, St Kilda bi bil Bezigrad, Zupanciceva jama.

Kar moram torej se najti je ekvivalent Presernovega trga in kasen most cez reko. S Presernom bo tezka, ker Avstralci pesnikov pac nimajo kaj prida. Zanimivo je da je Melbourne v Avstraliji kao mesto z najbolj mocnim pridihom Evrope, a vendarle se vcasih pocutis bolj kot sredi Azije.

Torej v Melbournu sem bila predvsem zaradi izobrazevalnih tecajev, tokrat v vlogi instruktorja. Prvic v zivljenju sem bila v vlogi trainerja, takega cisto zaresnega, kjer udelezenci placajo kar mastne denarce da se kaj naucijo. Bila sem totalno zivcna in ker je vse enkrat prvic sem se pocutila povsem bombardirano z vseh koncev, veliko koordinacije je bilo potrebne. Prvi course je bil bolj tako tako, veliko drobnih napakic, time management je bil bolj na trhlih nogah itd. in sem bila zelo vesela da je bil sef z mano, da je malo priskocil na pomoc. Naslednji course je sel ze veliiiiko bolje in sem se naucila dolocene logisticne zadeve koordinirati kar podzavestno. Certificirala sem torej 5 .NET razvijalcev in 6 advanced userjev, padla sta mi 1 na .NET tecaju in 2 na user tecaju. Niti ni bilo slabo.

Ta teden pa sem torej na se enem trainingu in sicer v Sydneyu. Spet so me poslali v fin hotel oz. no ja, tole bo bolj serviced appartment v katerem bi se dalo cisto prijetno ziveti. Tokrat na Surry Hills, predel mesta kjer se nisem bila, ima pa fantasticen razgled in me mogoce malo spominja na Ljubljanski Vodmat. In tjah... prisla sem do novega spoznanja, kako ugotoviti da mogoce malo too much potujes in da bi bilo med enim in drugim vzeti malo vec dni. Ko prides domov in do naslednjega leta niti spodnjih gatk ne uspes oprat. Tak se potem ustavis na letaliscu in si kar na mestu kupis par kompletov bondic.

Anyway, zelo pozitivna stvar teh potovanj je, da sem si sedaj uredila Velocity Membership in v dobrem mesecu pokasirala ze preko 4000 tock. Se en let (sredi Novembra) in si ze lahko privoscim en brezplacen let.

nedelja, 26. oktober 2008

Nazaj med zivimi & nakup hise #1

No tko nekako je bilo... fasala sem en virus, kot jim prikupno recem - "Brisbanski tropski virus". To da te tile virusi lahko sredi poletnega vremena sesujejo kot norca ze vemo. Najprej me je torej malo bolelo grlo, drug dan sem mela ze cisto trd vrat, izgubila glas itd. In ker taka pac sem in ker je trenutno zelo busy period of the year sem seveda ves cas bolna z vrocino letala okoli in se delala da mi nic ni, med drugim sem imela live sestanek z 20 ljudmi in dve telefonski konferenci. Namesto da bi mi ob jemanju vitaminov slo vsak dan bolje, je bilo vsak dan slabse dokler si nisem skuhala ene lepe infekcije dihal. Od torka naprej sem se cigarete nehala kaditi, ker se cistega kisika nisem mogla dihati, kaj sele cigaretnega dima. Sef je seveda malo znorel in me nagnal k zdravniku, ker moram drug teden na letalo in v Melbourne. Antibiotiki in ventolin torej. Zdaj gre na boljse. Pa se kadit sem nehala hihi.

Drugace pa z veseljem sporocam, da sva z Rudijem zacela cisto resno kupovati hisko in sva ze nasla eno dokaj ugodno v precej prestiznem suburbu. Po moji grobi oceni bi se ta hiska pred dobre pol leta prodajala za vsaj 450k, ce ne se kaj vec. Ogledala sva si his seveda en kup in v priblizno istem cenovnem rangu dobis zelo razlicne ponudbe. Npr. zelo lepo, okoli 10 let staro hiso v katero se samo vselis - a je na 320m2 zemlje, velika parcela in povsem zjahana hisa, velika parcela in spodobno ohranjena hisa, majhna parcela in nenormalna cena - taka da se agentu smejis v obraz. Najvecja jajca so tiste nepremicnine kjer tocno vidis da je lastnik vrgel okoli $10.000 v poceni renovacijo in zato pricakuje za $50.000 vecjo ceno. Resno sem gledala eno hiso na veliki parceli - imela je novo kuhinjo in kopalnco, novo prebarvano. Malo bolj podroben ogled preden sem mislila dati ponudbo je razkril lepo presnecenje. Hisa je bila na eni strani ubocena za vsaj 20cm, stanje strehe izredno sumljivo, par poskokov po tleh pa je razkrilo da so temelji total v kurcu - taka mala presnecenja te znajo drago kostati, ce hiso kupis in ugotovis da te caka racun za okoli $80.000 da hiso spravis v stanje normale. Ce se kdo drug kupuje hiso v Avstraliji toplo priporocam da si ze pred ogledom prebere kaksen DIY home inspection checklist in ob resni pogodbi za nakup hise da kot pogoj professional building inspection.

Trenutno so cene vsaj v okolici Brisbana ze kar precej padle, po moji grobi oceni nekje med 10-15%. Kljub vsemu izkoristite super sposobnost, ki jo imamo Balkanci - barantanje. Za hiso ponudite od oka se dodatnih 10% manj kot je asking price tudi ce agent trdi da je cena ze prilagojena oz. znizana za trenutni market. Remember, agent dela za prodajalca, torej bo za svojo stranko skusal iztrziti cimvec denarja. Real estate agent IS NOT your friend, even if (s)he pretends (s)he is. Jaz sem ponudila tako ceno da se mi je zdela ze smesno nizka za tak property, agent seveda ni bil srecen in me je na vsak nacin (pol ure) prepriceval, da bi ponudila vec. Nisem mislila da bo sploh slo skozi, ker sem mu pribila RES nizko ponudbo, a je le pripravil pogodbo in dal podatke o tem v kateri trust naj nakazeva aro. Zdaj mi je mogoce se malo zal da nisem se nizje ponudbe dala... tko da no, ocitno... ce kupujete hiso probajte za foro dat kaksen butasto nizek znesek ker so nekateri precej v stiski s prodajo.

Vmes sva seveda sla tudi na banko preverit na cem sva. Banke so kao malo zategnile pasove in zdaj recimo tudi na uradni strani banke pise, da ponujajo kredite samo na vsaj 20% depozit. No, sla sva na svojo standardno banko v Stones Corner kjer so naju seveda postimali od spredi in od zadi. To banko mora clovek imeti zelo rad... delajo vse petke in svetke, ce jih rabis (tudi izven delovnega casa) in ko prides dobis zelo dobro osebno storitev in financen nasvet. Pa se banka sama je locirana sredi srbsko/hrvasko/bosanskega centra v srcu Stones Cornerja.



Bila sva rahlo zaskrbljena pa vendarle je banka v kratkem casu prisla do ugotovitve, da sva dobra kandidata za kredit in so nama dali enega roza pujseka in magnetek za na hladilnik (bribery, anoyone?), no... in certifikat o pred-odobritvi kredita. No to bo to... zdaj gre zares in bom se porocala kako je z nakupom nepremicnine.

nedelja, 19. oktober 2008

Vodič za migrante: Budgeting

Ze nekajkrat se je pojavilo vprasanje o tem koliko denarja je potrebnega imeti za uspesno migracijo v Avstralijo. Mislim da tega se nisem objavila na enem mestu z razlago kako in kaj.

Disclaimer: Naslednji izracun je okviren, ne uposteva vasega individualnega polozaja, pricakovanega standarda zivljenja in je casovno in geografsko omejen na leto 2008, okolica Brisbana.

Items Price Comment
Motel za 1 mesec 2,150.00 Predpostavljen je non-fancy motel z malo kuhinjco - z kuhinjo prisparate na restavracijah
Bond za stanovanje 1,600.00 Treba placati vnaprej, obvezno, 4 tedni najemnine, predpostavljena najemnina je $400/teden. Kot migranti obstaja moznost da boste tezko najeli ugodno stanovanje (brez referenc, brez sluzbe, tujci)
Prva dva tedna najemnine 800.00 Potrebno placati takoj ob podpisu najemne pogodbe (se steje v najemnino aka ni vam treba dvakrat placat)
Avto 5,000.00 Okoli 10 let star avto z okoli 150kkm, 4 sedezi, solidno ohranjen, registriran
Hladilnik 1,000.00 rabljene se da dobiti mnogo ceneje, cena je navedena za druzinski hladilnik srednje kvalitete, energy rating 3.5
Pralni stroj 500.00 Again second hand je much cheaper, ce je pralni stroj vsaj water efficiency 4 dobite $200 rabata od drzave (po parih mesecih), alternativa so javne pralnice na kovance (warning: tja hodijo tudi scumbagi)
Zakonska postelja z vzmetnico 700.00 Queen size, najcenejsa kar so jih imeli je bila $300 kovinski okvir, $400 vzmetnica. Alternativno lahko kupite airmatress in pumpo za cca $40.
Hrana za en mesec 600.00 Predpostavljen je nakup v splosnem supermarketu (Coles, Woolies), regularni (brand) izdelki. Obstajajo tudi cenejsi supermarketi in "home brand" znamke
Bencin 200.00 Pri iskanju stanovanja se je potrebno precej voziti naokol na oglede.
Telefon 100.00 Pri iskanju stanovanja je potrebno precej klicati naokoli (iz mobilnega telefona na stacionarce je expensive)
Kuhinjske potrebscine 200.00 Krozniki, pribor in nekaj osnovnih loncev, kuhalnic, nozev etc
SUM 12,850.00

Financna kriza

Mogoce je naslov varljiv... mislim na to svetovno financno krizo, recesijo al karkolipacze, ne osebno krizo. Skratka v zadnjih tednih oz. mogoce ze kar mesecih stalno poslusamo o zlomu borz, o bad debt, financni krizi, globalni recesiji in ostala jajca. No vsekakor se nam ne obetajo ravno roznati casi, a vendarle je vseskupaj posteno prenapihnjeno in smo si delno krivi tudi sami.

Jasno mi je samo to, da mora biti v (ultra)kapitalisticni druzbi ko se "vrednost" cloveka meri po tem koliko kredita mu je ponujenega, nekaj posteno gnilega pri temeljih. Ko vsak teden dobivas po posti pre-approved forme za zlate kreditne kartice vidis da je ta "velika recesija" ocitno en navaden bullshit. Stop sending me this crap - I don't want it and I don't need it.

sobota, 11. oktober 2008

Spring in Brisbane

No pa sem vendarle odkrila, da imamo v Brisbanu tudi pomlad in ta je seveda malo drugacna od Evropske, pa vendarle jo imamo. Ptice se zenijo in vso mozno zelenje cveti. Idealen cas za sprehode je, gres po cesti in na vsakih nekaj metrov te obda oblak prijetno disecega grmicevja. Cez parke je trenutno sicer malo hecno hoditi, upas da ne razburis ptic, ki gnezdijo. Zadnjic smo naprimer sli na nogometno igrisce malo brcati zogo in seveda sprva nismo opazili, da ima par ptic gnezdo tocno na sredini igrisca na tleh, na odprtem. Zogo smo brcali na gol ob robu igrisca in ce smo jo slucajno brcnili mimo ali preko gola, jo je bilo potrebno iskati. V danger zone, seveda! Takoj ko zakorakas na pticji teritorij, te le te zacnejo napadati, ker branijo gnezdo.

Druga stvar so zuzki... se dobro da ni noben od naju pretirano alergicen na "golazen". Obstaja samo ena vrsta zuzkov, ki se jih bojim - mravlje. In zadnjic sem se malo spozabila, v kuhinji je ostala skodelica od Zvezdice z nekaj hrane, jaz pa sem na drsnih vratih zaprla samo zamrezena vrata in odsla na sestanek. Ko sem se vrnila, so bila kuhinjska tla polna mravlj, in ne mislim tukaj samo nekaj kolon mravljic, ki bi iz skodelice odnasale hrano. Bile so povsod, tla so bila crna, polna mravelj vse do polovice open plan sobe. Kocine so se mi kar najezile in ko sem stopila do laundry cumnate, da bi pograbila strup za mravlje, so mi ze lezle po natikacih in nogah, da sem zacela kar cepetati. Masaker.

petek, 03. oktober 2008

Multi-Time-Zoning

Kako je torej, ce delas za mednarodno firmo... no mogoce ne prav za mednarodno, ker lahko tudi cisto navadna lokalna podjetja poslujejo mednarodno?

Vcasih zabavno, vcasih naporno in vcasih cudno.

Mnogo ljudi se je prav gotovo ze soocilo s problemom jezika pa je to verjetno niti ni najvecji problem. Poslovanje slovenskih firm se je po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo prav govoto povecalo. Evropejci smo... Slovenci, Nemci, Francozi, Anglezi, Danci, Finci, Spanci, Italijani, Ukrajinci itd. Here you go, vsaj 8 razlicnih jezikov sem izkasljala v trenutku. Vsak bo rekel, no problem - saj skoraj vsak v Evropi govori Anglesko. No ja, govoriti je eno, biti fluent v nekem jeziku pa drugo. Vprasajte kaksnega Slovenca, ki je poskusil delati v Franciji, ali koga ki je sel v Spanijo, Italijo itd. Stotine ljudi, stotine nivojev znanja in tisoce razlicnih dialektov - Anglez se bo matral da bo tebe razumel, ti se bos matral da bos razumel Francoza, kako se bosta pa Italijan in Poljak sporazumela pa si raje sploh ne predstavljam.

Zadnjic sem se zagovorila in nasemu Ukrajincu rekla da se opravicujem ker ga konstantno nadlegujem, za kar sem uporabila besedo "bugger", ki se jo v Avstraliji uporablja v razlicnih kontekstih. Sodelavec, cistokrvni Aussie me je debelo pogledal in rekel, da sem verjetno mislila "bug", ker "bugger" v mojem kontekstu pomeni "da sem nekoga povaljala v postelji". Oh, bugger!

Ce delas z mednarodno firmo obstaja velika verjetnost da bo tvoja placa prihala iz tujine, kar pomeni... khm, ocitno konstantne tezave. Ce tvoj delodajalec ne bo ravno previden bos placo vedno dobival z zamudo.... no jaz jo naceloma dobim tocno ali pa se pred rokom. Payslipa seveda pretezno ne razumem, ker je v danscini in znesek naveden v danskih kronah. Ta mesec je placa izpadla iz neznanega razloga in bila vrnjena na delodajalcev racun. Banka seveda ni pozabila odtegniti svoje provizije. Moja banka pravi da niso krivi in da sploh nimajo podatkov o kakrsnikoli transakciji - ja ti sment, kje pa je denar potem bil 5 dni?! Torej bodo morali placo nakazati se enkrat in bo trajalo vsaj 3-5 dni da bo prisla, ce seveda ne bo spet iz neznanega razloga zavrnjena.

Tezav s casovnimi pasovi pa Evropejci verjetno skorajda ne poznajo, ker je pretezen del Evrope v istem casovnem pasu in se tudi preklapljanje med zimskim in poletnim casom v vseh drzavah zgodi naenkrat. Well, pri nas je tako, da ko zeli firma organizirati company meeting, je to zame ob polnoci ali se kasneje, za Evropejce nekje sredi dneva in za Americane zgodaj zjutraj. Torej jaz kinkam za ekranom, ker sem ze totalno zaspana, Evropejci godrnjajo ker so se za kosilo prevec najedli in Americani zehajo ker se niso popili jutranje kavice.

Company meeting seveda ni organiziran v zivo pac pa preko moderne tehnologije imenovane conference call. Na zalost je ta tehnologija rahlo nepredvidljiva in vcasih dela super, vcasih pa bolj slabo. Za kaksen video prenos smo srecni, ce je lag (ping) manj kot 600ms, ceprav je prenos obicajno tako ali tako vsaj 5 sekund v zaostanku. V telefonskih pogovorih upas da ni pretiranega suma, ker imas sicer problem razumeti Americane, ki svoje zdrdrajo v jenki naglasu na hitro, problem razumeti Evropejce, ker vcasih ne vejo kako kaj povedati, vcasih ti gre na smeh ker izustijo skrajno hecne stavke in imajo strasen problem razumeti mene, ker nisem ne native English speaker niti pravi European-english speaker.

Delovni dan poteka tako da obicajno najprej popedenam Novozelandce, ki prve emaile po mojem casu posljejo ze ob 6h zjutraj, vmes mogoce kaj komuniciram z Americani, ki so v Californiji se pokonci, potem porihtam Avstralce, vmes imam kaksni 2 uri zatisja, ker gredo Avstralci na kosilo, Americani in Evropejci pa spijo, potem se Evropejci zbudijo in mogoce jih ze navsezgodaj gnjavim da resijo kaksno tezavo, ki jo posredujem Avstralcem ce so se v sluzbi, za Novozelandce itak ni nikoli upanja, da dobijo resitev se isti dan, ker gredo ze vsi domov najkasneje ob 3h po mojem casu, pozno popoldne poteka se kaksna komunikacija z Western Australia (Perth je 2-3h za Brisbanom) in zvecer seveda postane zivahno ko se Evropejci zbudijo. In ko grem spat moram telefon obvezno pustiti nekje stran od postelje, ker sicer celo noc piska, ko letijo novi emaili.

torek, 30. september 2008

Možgane na pašo

Mal se morm zrelaksirat I think. Ja no... danes ni bilo kakšnih hudih pretresov, kot v prejšnjih dneh. Pravijo da ko ima hudič mlade, jih ma več na kupu. Naj se gre ta hudič sterilizirat.

Poklical me je mehanik in povedal da bo popravilo stalo bout $two-fifty. Good, pa sm mu rekla naj se kar timing belt zamena, da bom mela neki časa mir. Mehaniku je ime Chris Economidis - nedvomno Grk, in njegov servis je zares dokaj ekonomičen.

V Brisbanu postaja vroče, poletje se približuje. Mogoče je to to... na radiih vrtijo lahkotno veselo glasbo. Konec je veggie sezone, še paradižnike je spražilo, zdaj je na vrtu začela besno poganjati limeta - ima že vsaj 5 zarodkov limetk. Tudi humidity počasi že kar taprav. Ko sem se zadnjič peljala čez Camp Hill se je nad CBD-jem že videla ta prava meglica.

Še dobro da je v bližini polno bazenov:


Veste kaj pravijo za bazene... ga je fino imeti doma, še bolje pa je če ga ima sosed - greš tja se namočiš in je zate zadeva opravljena. Z vzdrževanjem bazena pa naj se ukvarja nekdo drug.

ponedeljek, 29. september 2008

...in zmesani ponedeljek (Driving Test #1)

Kje naj začnem... v petek se mi je torej pokvaril avto. Vožnje za izpit za avto nisem mogla prestaviti, ker je bilo že manj kot en business dan do termina. V soboto sem rezervirala Hyundai Getza in ga v nedeljo sla iskat. Pa ni bilo iz tega nič, ker rental avta ne moreš uporabiti za izpit za avto, če ne dobiš pisnega dovoljenja lastnika, v tem primeru managerja poslovalnice. Ta ga seveda ni hotel dati, ker je zagnal celo paniko, da sploh nimam izpita in da v slučaju da se kaj zgodi zavarovalnica ne bo nič krila. OK no... pokličem par avtošol in so seveda vsi zasedeni, poklicem se par prijateljev, če mi lahko kdo posodi manual roadworthy avto. Vsi imajo avtomatike.

Klice nazaj Garth (tukaj ga bom malo šimfala, ker itak ne razume slovensko), da mi loh posodi od njegove bejbe avto. OK, Garth, je avto registriran? Je! Je avto roadworthy - mu delajo vse luči, vsi žmigovci in so gume vredu? So - vse dela. OK, super. Veselim se že, da bom lahko končno opravila izpit za avto in imam potem mir s tem.

Zjutraj vstanem, pripravim vse papirje in se z veliko časovno rezervo odpeljem do Beck, Garthove punce. Pridem tja in mi ona da ključe od tega, vmes omeni da avto nima registracijske nalepke. Debelo pogledam... ja kako to, a ni Garth rekel da je registriran. Ja je, sam nima nalepke gor, ker so jo po posti poslali Garthovi mami, ki je uradno se vedno lastnik avta. Em... torej Beck ni lastnik avta in mi tehnično ne more dati dovoljenja za uporabo. OK, greva do avta da bi se odpeljali do do Garthove mame po nalepko... avto ne vžge, kurbla ga lih ene 5min kot strgana. Na koncu le vžge in iz auspuha se pokadi velik oblak dima. Nekako se zbaševa v avto, jaz kao vozim da dobim malo prakse. Avto je... khm, totalen svinjak, v prtljažniku in na zadnjih sedežih je polno ene krame, v sprednjem delu avtomobila pa je na tleh raztresen chips (ja, pečen krompir, že malo plesniv), prazni kozarci in druga embalaža iz McDonaldsa. It stinks like shit! Ampak, komentirati seveda ne smem, ker se podarjenemu konju ne gleda v zobe in bi bila Beck sicer užaljena.

Začneva se torej peljati proti Garthovi mami, ki živi na cisto drugem koncu mesta v Norman Parku, peljem kolikor hitro le morem. Mislila sem da se bova v avtu spražili, ker je bila zunanja temperatura vsaj 30 stopinj. Ce sva vklopili klimo je avto zažel strašansko ropotati, mislim kot tovornjak, in ni sel hitreje od 40km/h. Kmalu ugotovim da tudi zavore skoraj ne delujejo.

Kot dve strgani kuri le prideva do Garthove mame, kjer na hitro zmečem nekaj smeti v kontejner medtem ko je sla Beck po nalepko. Na hitro grem okoli avta in preverim ce luci in smerokazi delujejo. Se bolj zmešano oddivjava nazaj do Greenslopsa, kjer se test zacne. Pridem tja, ze rahlo pozna. Uslužbenka na šalterju mi pravi da imajo v sistemu samo podatek da sem teorijo pogrnila. Cisto padem ven in je zblojena birokratka le nekako uredila papirje in rekla da lahko opravljam izpit. Čakam torej na inšpektorja.

Gremo do avta, začne izpolnjevati zapisnik. Prosi me da se usedem v avto in ga vžgem, prosi da vklopim luči, prosi da vklopim smerokaze, prosi da stopim na zavoro... Beck poleg mene v zadregi pogleda stran. Inšpektor me prosi da obrnem volan v desno in gleda gumo. Na koncu pogleda v avto in se namrgodi, z nogo brcne stran ostanke chipsa preden se usede na sopotnikov sedež. Pove mi, da z izpitom ne bo nič, ker avto ni tehnično izpraven. Opravičim se mu za neugodno situacijo in se sprijaznim z usodo. Da mi zapisnik na katerem pise, da leva zavorna luč ne deluje, da je desna sprednja guma illegal in da je v avtu pokvarjena hrana, kar je nehigienično.

Grem po Beck in ji vrnem ključe od avta. Greva pogledat gumo in vidiva da izgleda bolj podobno gumi na formuli ena kot pa navadni tehnično izpravni gumi za osebni avtomobil - čisto zlizana.

nedelja, 28. september 2008

Devianti in puritanci

Hja... vsakič ko sem ob cesti zagledala spodnji plakat, sem se morala nasmehniti. Direkten in živo-rdeče-rumen plakat ti je dobesedno skočil v glavo, in nekatere je to očitno zelo zmotilo. Plakate so začeli umikati zaradi pritožb puritancev.



Fortitude Valley, Brisbane (polex sex shopa je tudi YMCA)


Naslednji na tapeti so sex shopi... da jih je v Queenslandu preveč, več kot vseh Coles trgovin (članek na news.com.au). In recimo... sploh nisem vedela, da v Queenslandu ne moreš legalno kupiti pornografskega materiala, ki je klasificiran kot X18+ (pornografija samo za polnoletne?).

No ja, mogoče potrebujemo več WC-jev za device (in devičnike) ali Colesov. Mogoče pa je tisto kar potrebujemo manj vmešavanja politikov v spalnice ljudi.



Brisbane Airport

petek, 26. september 2008

Peklenski petek

Hja, kje naj začnem... grem na sestanek v West Endu. Malo sem narobe zavila z avtom in sem pristala v CBD-ju namesto v West Endu. Zavijem torej nazaj na Victoria Bridge in ko sem spustila kuplungo je v ubogi Betsy nekaj posteno zaropotalo. Ups, pohodim gas... se vrti v prazno. Pohodim kuplungo in poskušam prestaviti v 1. prestavo mislec da mi je pač zabrisalo ven. O-o... šalthebel je bil nekam čudno mlahav, 1. prestava pa kot da ni obstajala. V paniki ugasnem radio in vklopim vse štiri žmigovce in upam upam da bo momentum se dopustil da se zapeljem preko mostu. Pa seveda ni slo... ustavila sem se točno na sredini mostu in nekaj živčnežev je že veselo hupalo. Hitro stopim ven iz Betsy, da bi jo porinila in seveda ugotovim da je se vedno v prestavi. Rinem ko norc v visokih petkah, a je vse zaman, ker je avto obtičal v prestavi.

Folku se ze trga, zablokirala sem cel most, ki ima samo en pas v vsako smer za vozila in seveda se ob petkih rush hour začne ze ob 2h. Klicem vlečno službo... bodo prišli v roku ene ure. Oh dear - ena ura čakanja sredi mostu v največji gužvi! K meni pristopijo brhki mladci in poprosim jih da me potisnejo preko mostu, medtem ko sem tiščala sklopko. Mišice mladeničev pomagajo in avto mi uspe parkirati na avtobusni postaji tik za mostom.

Sledilo je čakanje in čakanje. Poklice me tow truck guy in mi pove da ga na bo se vsaj pol ure, ker so ga klicali da mora nujno rešiti avto, ki je tik pred tem, da zdrsne v Brisbane river. Spet čakam torej.... in čakam, in čakam... folk hodi mimo in se smeji, misleč da sem ostala brez bencina. Vlečna služba se končno pojavi dve in pol ure po mojem klicu. Ko je pogledal v avto me je seveda najprej vprašal kaj hudiča se je zgodilo - seveda ko pa je bila Betsy v notranjosti čisto razmontirana, ker sva z Rudijem vgrajevala nov radio in zvočnike pa ni bilo panelov od vrat, pol armaturke je stran štrlelo, v avtu pa je bilo za pol Bunningsa izvijačev, klešč in drugega orodja.

Naloživa avto na tovornjak in potem se zatakne pri vprašanju kam ga odpeljati. Ja RACQ je priporočal servis v West Endu, voznik pa pravi da je to Repco servis, ki menjalnikov sploh ne popravlja in ga bodo samo poslali nekomu drugemu in mi za to uslugo extra zaračunali. Skomignem z rameni in vprašam kaj on priporoča. Zavrti mobilni telefon in se zmeni z buddyem, da avto peljeva tja. In se peljeva, ni bilo daleč, voznik je bil totalna faca. Pripelje me pred majhno delavnico polno vintage avtov - dobro sem si mislila. Tam kamor avte vozijo petrol-headi je gotovo dober servis. Mehanik malo pogleda avto in mi pove dobro novico - ni sel menjalnik ampak samo gearbox bracket, karkoli pač to že je. Strošek popravila bo (upam da) razumen.

Potem me je faca od voznika zategnil se do Chalk hotela, kjer sem v roke dobila Bernardovega bratranca (Mazda CX-7). Hočem svojo Betsy nazaj... jok.

torek, 23. september 2008

Melbourne

Tako pa sem nazaj doma iz Melbourna. Imela sem se eno 2-dnevno izobraževanje, ki je bilo zopet tako fast paced, da za kaj dosti drugega ni bilo časa. Pa v tem ni nobene tragedije, ker grem čez en mesec spet v Melbourne. Tokrat sem na izpitu dobila vseh 100%, tako mora bit, če ne ne bi bila happy.

Svetla točka - definitivno pijačka za Fajrvehrom. Dobila sva se kar pred mojim hotelom v Melbournu na Collins Street in odsla najprej v en irish pub, potem pa sva se se malo sprehodila do drugega puba ob Flinders Street Stationu, kjer sva poskusila lokalno pivo.

nedelja, 21. september 2008

Brisbane Planetarium

Včeraj sva se z Rudijem ad-hoc odpravila v Planetarium v Toowong in v botanični vrt. Fantastično! - toplo priporočam vsem v Brisbanu, se posebej družinam z otroci. Ogledala sva si show potovanja po vesolju, ki je projeciran na kupolo tako da vse skupaj izgleda 3D.

Ne bom preveč razglabljala, da komu ne pokvarim izkušnje. Vstopnica je okoli $12 za odraslega brez koncesije, za otroke je potem verjetno okoli $6 in za študente okoli $9.


El lizard

Poleg Planetariuma so seveda tudi Brisbane City Botanic Gardens... now, that's what I call an awesome place. Perfektno za vse ljubitelje narave, hortikulture in krajev z good karmo.

sreda, 17. september 2008

Ko se washmachini strga

Torej... najin pralni stroj je nagajal ze nekaj časa. Pral in pral, proti koncu programa pa strašno mlel in ropotal in se na koncu obesil in izkašljal napako številka 5. Ti hudimana, navodila za uporabo pravijo da je treba sčistiti filter. Ga sčistim prvič in je res bilo nekaj smeti notri. Poskusim ponovno in cez kakih 5 minut zopet javi isto napako. Spet naredim celo poplavo, pucam filter - notri ni nič. Poskusim zopet, spet isto sranje.

Naslednji dan torej pokličem Samsung - čakam na telefonu sto let. Na koncu mi dajo telefonsko številko serviserja v bližini. Klicem njega, dobim tipa ki več kot očitno le napol govori angleško pa se nekako vseeno zmeniva. Pride serviser pogledat, malo pritiska gumbe pravi da je s pralnim strojem vse OK. Pa mu rečem da ni in mu pokažem da se obesi na ocejanju, da čudno ropota. Serviser še malo gleda, jaz sem se medtem spravila nazaj delat.

Pride serviser in mi zmagoslavno prbije v hecnem naglasu: Di drejning pajp hez lozt itz kapesiti! No shit, Sherlock. Ga vprašam, ce je notri za filtrom kaj zabasano, ce lahko odpre, pogleda in po možnosti spuca. Pa mi rece, da bo moral naročiti rezervni del - cev za odvodnjavanje od Samsunga in bo treba počakati 2 tedna - odide.

Ja OK, stroškov s tem sicer ne bo, ker je pralni stroj v garanciji - a vseeno se mi misel na to da ob polni košari perila ne morem prati ne zdi privlačna. In ker v laundromate hodijo samo čudni tipi, ki jim rubežniki se pralne stroje poberejo (hint: taki Ray-u podobni patroni) se mi tudi to ne zdi prav dobra ideja. In zakaj za božjo voljo bi se spravil menjati nekaj, kar po vsej verjetnosti sploh ni pokvarjeno in torej menjava sama po sebi ne bo prav nic pomagala.

Pa sem hotela zadnjo rundo perila, ki je bila se vedno v pralnem stroju vsaj scentrifugirati in obesiti in sem poskusila se enkrat. Zopet isto sranje, tokrat pa mi je prekipelo in sem pograbila šraufncigr napravljena da sama razstavim pralni stroj in ugotovim kaj mu je zaštopfalo čreva. K sreči je prišel na obisk sosed, ki je malo večji ekspert v domačih opravilih in je delo opravil namesto mene. Razdrl je filter tam kjer je pumpa al whatever in voila, ven je padel kovanec za 20 centov. Die washmachine opet dela - ZAHVALJUJOČ MOJSTRU LOVROTU! Hvala bogu da so na svetu še taki tipi, ki znajo kaj pošraufati.

torek, 16. september 2008

Tax in Australia #2

Dobila sem prošnjo da naj napišem koliko si v Avstraliji obdavčen v različnih dohodkovnih razredih. Informacije o davčnih stopnjah dobite na ATO spletni strani - Individual income tax rates.

Približni izračuni za finančno leto 2008/09:
Bruto dohodek (na leto) Obvezna nalozba v pokojninski sklad (9% bruto dohodka) Davek Odstotek davka + pokojnine
40000 3600 6000 24%
60000 5400 12000 29%
80000 7200 18000 31.5%
100000 9000 24000 33%

Vsi zgoraj našteti zneski so v Avstralskih dolarjih ali odstotkih. Naj povem se to, da je med $40.000 in $60.000 letno nekako povprečna plača - odvisno od poklica. In če bi gledali strogo definicijo davka, bi morala iz enačbe, ki izračuna odstotek odvzeti prispevek v pokojninski sklad - ker to ni davek pač pa varčuješ za svojo pokojnino. Izračun je zelo poenostavljen, saj upošteva samo davčno lestvico za finančno leto 2008/2009 in ne predvideva nobenih olajšav.

Več informacij lahko dobite na spletni strani Australian Taxation Office in naprimer uporabite preprost davcni kalkulator.

ponedeljek, 15. september 2008

Smartass

No ja, se to sem pozabila povedat... jutri predavam na Queensland University of Technology. Hja, ta 22. letna mula, ki mimogrede se svojega faksa ni končala bo pamet solila drugim študentom na predmetu Information Systems Development.

Občutek je nakako hecen, ko pomisliš na to da bos predaval dvorani polni ljudi, od katerih jih je verjetno mnogo pametnejših od tebe.

Zadnji dan poskusne dobe

Danes je moj zadnji dan 3-mesečne poskusne dobe za delo pri Sitecore. In sem malo v hecu vprašala sefa, če bom sacked in je rekel da je to pa en kurc, ker me je pozabil odpustit in sem zdaj stuck with Sitecore. No, potem mi je dal verjetno najlepši kompliment v moji delovni zgodovini. Rekel je da se smatra za SREČNEGA, da me je našel in da je ekstremno zadovoljen z mojim delom - ker sem hardworking in se ne ustrašim nobenega izziva.

Ja, moram reči da ni lepšega kot delati z mojim šefom - nemška organiziranost rulz!

nedelja, 14. september 2008

Privatno zdravstveno zavarovanje

Za zadeve v zvezi z davkom v prihodnjem (pravzaprav trenutnem) finančnem letu sva z Rudijem začela razmišljati že sedaj. Ker imava sedaj oba zelo dobre službe in najin skupni dohodek presega mejo pod katero ni potrebno doplačati davka za Medicare, sva se odločila, da bova vzela privatno zdravstveno zavarovanje.

Najprej sem začela za informacijami pogledovati na internetu pri posameznih ponudnikih, ker pa so informacije tako raztreščene sem in tja in je težko primerjati, sem se odločila, da se obrnem na iSelect. iSelect je nekakšen broker za privatna zdravstvena zavarovanja. Naj poudarim, da tudi brez tega v Avstraliji cisto lepo živiš, kot sva midva do sedaj - lahko si poiščeš bulk billing zdravnika, zdravila niso draga in če greš v javno bolnišnico te bodo prav dobro poštimali. Nama je slo bolj zaradi davčne olajšave. V nadaljevanju so navedene približne ocene. Privatno zavarovanje naju bo stalo okoli $2400 letno za oba skupaj, od tega lahko takoj odbijemo $1500 za Medicare surcharge, poleg tega pa je znesek celotnega zdravstvenega zavarovanja dobra davčna olajšava. Če k temu prištejeva se zmanjšanje out of pocket stroškov in večjo fleksibilnost pri izbiri zdravnika in (privat) bolnišnice, sva finančno gledano približno na istem s tem da imava nekaj dodatnih ugodnosti.

Zavarovanje sem izbrala glede na najino trenutno situacijo in malo risk assesmenta. Medtem ko je verjetnost da bova potrebovala ortopetske usluge, srcno kirurgijo ali reproduktivne storitve zelo majhna, pa je verjetnost da bova potrebovala opticne pripomocke (lece, ocala, pregledi), zobozdravstvene usluge, abdominalno kirurgijo in psihiatrijo vecja. Na podlagi tega sem izbrala zdravstveno zavarovanje, ki na omenjenih podrocjih ponuja najboljse moznosti.

sobota, 13. september 2008

Tax in Australia

Z Rudijem sva preračunavala kaj bova prihodnje leto naredila z davki. Letos sva seveda oba dobila kar pošteno porcijo denarja nazaj od države in sva vse uredila kar sama. Z spletne strani avstralske davkarije sem potegnila dol program e-tax, prebrala davčni paket z informacijami za tumpeljne o tem kako je treba izpolniti napoved in kaj vse lahko uveljaviš kot olajšavo. Izpolnila sem davčne napovedi za naju z Rudijem in se za soseda. Prav vsi smo dobili lep kos plačanega davka nazaj v roku enega tedna, dobiš kar direktno na bančni račun nakazano. Rudi je kot davčno olajšavo uveljavil vse stroške samoizobraževanja, npr. ko je sel v Melbourne je moral plačati letalsko karto in nastanitev v hotelu, plačilo za opravljanje izpita in knjige. Jaz sem kot davčno olajšavo uveljavila stroške za nabavo pisarniške opreme in potrošnega materiala, sosedu pa sem kot davčno olajšavo vpisala otroka in ženo, ki študira. Dobil je nazaj ves davek plus podporo za otroka in ženo (okoli $900 za 2 meseca). Po izkušnjah s slovensko davkarijo je to seveda dobrodošla sprememba in se nam je vsem zdelo odlično, da je stvar tako urejena in ti davek vrnejo brez komplikacij tudi v kompliciranih primerih :-) Ne morem sicer primerjati kako enostavno je izpolniti davčno napoved v primerjavi z slovensko, ker so nama v Sloveniji to vedno počeli drugi - tako pač je če imaš v družini več računovodij. Lahko pa rečem, da je bilo v Avstraliji cisto normalno, na vsakem koraku v programu piše in podrobno razloži katere podatke je treba vnesti, kdaj lahko uveljavljaš stroške in katere lahko uveljaviš. Vse skupaj oddaš online in voila, denar je bil tik tak na računu.

petek, 12. september 2008

Bioloska ura

Cvetoči grmiček na najinem vrtu
Cvetoči grmiček na najinem vrtu
Odločila sem se napisati malo o biološki uri, ker sem ugotovila, da se je moja šele nekako na pol prestavila - na južno poloblo Zemlje seveda. Mačka menja dlako, folk izvaja velika pomladanska čiščenja, vreme se je otoplilo (saj ne da je bilo kdaj pretirano mrzlo), na veliko se vrtijo oglasi za nakup novega avtomobila in žbunje je začelo cveteti. Ampak vendarle nimam pravega občutka, da je pomlad. Kot kaze traja kar nekaj časa preden se prilagodiš zadevam kot je popoln preobrat letnih časov, čeprav najverjetneje marsikdo misli, da je to povsem banalna zadeva.

Kaj sicer dogaja... nic kaj pametnega, uživamo življenje ane.

Pridno berite blog, ker bom v prihodnjih dneh objavila se nekaj zanimivih prispevkov.

ponedeljek, 08. september 2008

Pest Control #3

Ja, mačji nagon je očitno le začel delovati. Od zadnje objave o problemih z mišmi je trenutni mouse count ze 3. That's right, medtem ko sem bila v Sydneyu je Zvezdica očitno pogruntala da so intruderji v hiši in jih je le začela loviti. Najprej ena miška, drugi dan se ena in danes zjutraj tretja.

Ker so miške zelo majhne, sklepam da je na vrsti tudi mama miš. In da ne bo kdo mislil, da mi je poseben užitek misliti na to, da mačka polovi miši in se seveda z njimi tudi igra naj povem, da zalega miši v hiši lahko naredi precejšnjo škodo... npr. ker plezajo med stenami razgrizejo vso izolacijo, prežvečijo električne kable za vtičnice in stikala, pregrizejo cev za pomivalni stroj itd. Nekako se jih je torej dobro znebiti, če so v hiši in nobena metoda ubijanja godalcev ni pretirano humana. Mačja metoda pa je le nekako se najbolj naravna... miš ima možnost pobegniti in po hiši mi ni treba nastavljati strupa.

sreda, 03. september 2008

Hello from Sydney

Tokat se javljam iz Sydneya, kjer smo se s sodelavci udeležili TechEd konference. Smo precej zaposleni s stojnico, ker je zanimanje ogromno.

Prvi dan smo prispeli zgodaj in smo imeli cas za vandranje. Tako sem se sprehodila do zaliva od koder se vidi Sydney Opera house. ko sem končno zagledala to zadevo sem bila malo presenečena... pričakovala sem večjo zgradbo in seveda iz nekega razloga, kristalno belo... ta pa je bila take umazno bele/bez barve.

Anyways... next destination je Melbourne, pa ce me tam kdo zeli prenasat se priporocam.

nedelja, 31. avgust 2008

Pest Control #2

Kako pripraviti hišno mačko, da ulovi miš?

Že nekajkrat sva namreč z Rudijem videla nekaj švigniti preko sobe pa se je vsakokrat to zgodilo tako hitro, da se neznanega superhitrega objekta ni dalo identificirati. Jaz sem čisto zares mislila, da imam blodnje in vidim stvari, ki v resnici ne obstajajo. Danes pa je Rudi gledal televizijo in mimo je nedvomno pritekla majhna miška. Seveda sva takoj pomislila, da se bi jo bilo najbolje znebiti s pomočjo Zvezdice. Rudi je prinesel to velecenjeno damo na kraj zločina, jaz pa sem dvignila škatlo pod katero se je presneti glodavec skril... in je zopet s svetlobno hitrostjo pobegnila, Zvezda pa se je samo namrdnila in protestirala, da bi se sla nazaj pretegovati na posteljo. V drugem poskusu, sva oba z Rudijem škilila pod omarico za TV nakar se miš odloči da nama bo skočila v glavo in poskušala z norim kamikaze style manevrom pobegniti - sledilo je nekaj krikov pomešanih s smehom, Rudi pa je skoraj podrl televizijo in se zrušil skozi okno. Mišku je uspelo pobegniti, prekleto... gotovo bo čez noč iz besa pregrizel vse kable in nasral par drekov v breakfast kosmiče.

Zvezdica se je miši prej ustrašila kot pa da bi jo zanimala... verjetno ima bolj fetiš na ščurke.

Well, to je poleg ščurkov realnost Avstralskega vsakdana... kaj pa bi človek drugega pričakoval v hišah, ki so polne špranj in lesene. Lahko vam dam zelo dober nasvet, česa NE STORITI v primeru težav z glodavci. Ne nastavljati strupa, ker sicer se vam bo zgodilo tisto kar se je mojemu sodelavcu. Hiperaktivni glodavec strup poje in gre nazaj v svoje prebivališče - med stene v tvoji spalnici naprimer. Kot da ni dovolj, da jih ponoči včasih slišiš praskati in tekati med stenami, bo v tem primeru treba prenašati tudi do nekaj tednov trajajoč neznosen smrad ob razkroju trupelca. Druga stvar, ki je v Avstraliji ne delaš... če nočeš poplave žužkov, je puščanje ostankov hrane po tleh v kuhinji, v mislih imam tudi najmanjše drobtine. And NO, we don't exactly get snakes crawling from the toilet.

sobota, 23. avgust 2008

Internet Tip #1

Če ste na mesečni kvoti, je eno orodje esencialno - NetMeter. Toplo priporočam vsem, ki živijo v Avstraliji in uporabljajo tukajšnji internet, ki je 100 let za leseno žlico, ker je med drugim tudi omejen z nenormalnimi kvotami. Že zadnja dva meseca sva z Rudijem konstantno prebijala mesečno kvoto in za to drago plačevala. Odkar sem dol potegnila tale tool bo pomoje OK... glede na to da sem prejle pogledala in videla da "nekaj" vleče dol s konstantno hitrostjo 220KB/s in da je bila dnevna poraba ze kar preko 600MB. Krivec je bil hitro lociran in izklopljen iz mreže.

Control empowers people!

Slogleščina

Slogleščina = slovenščina + angleščina

Ne vem ali se s tem pojavom srečujemo vsi slovenski imigranti ali ne, jaz se prav gotovo. Bralci bloga verjetno tega niti ne opazite, zato pa to gotovo opazijo moji starši. Nekaj časa nazaj sem govorila z mamo preko Skypa in šele ko me je ene 5x ponovno vprašala kaj sem rekla sem dojela da ne gre toliko za problem v slabi telefonski povezavi kot v tem, da govorim slogleščino.

Znanje jezika je eden izmed ključnih zadev, ki ti pomagajo do tega da se v tuji državi znajdeš. Komunikacija, komunikacija, komunikacija! Če ne moreš komunicirati si mrtev. Preden sva sploh kdaj bila v Avstraliji sva sla opravit IELTS izpit na British Council v Ljubljani. Jaz sem ga delala na academic nivoju in ga opravila s fantastično oceno 7.5, Rudi pa general z 6.5 in sva bila seveda vsa ponosna in ošabna kako dobro govoriva angleško. Reality couldn't be further from the truth.

Na zadnji strani certifikata pise tole (ekstrakt):
BAND 6 - COMPETENT USER:
Has generally effective command of the language despite some inaccuracies, inappropriacies and misunderstandings. can use and understand fairly complex language, particularly in familiar situations.
BAND 7 - GOOD USER:
Has operational command of the language, though with occasional inaccuracies, inappropriacies and misunderstandings in some situations. Generally handles complex language well and understands detailed reasoning.
BAND 8 - VERY GOOD USER:
Has fully operational command of the language with only occasional unsystematic inaccuracies and inappropriacies . Misunderstandings may occur in unfamiliar situations. Handles complex detailed argumentation well.

Ko si turist je vse drugače, saj ti dobesedno na čelu piše, da si turist in po vsej verjetnosti hodiš na pretežno turistične točke, kjer se osebje tega zaveda in se jezikovno malo prilagodijo. Ko pa enkrat prideš v Avstralijo živeti vseskupaj postane malo bolj resno. Dejstvo je, da ce ne znas angleščine dovolj dobro, bos mnoge stvari razumel le površinsko. Ko gres na intervju so tvoje sanse da te vzamejo in višina plače premo sorazmerno povezani s tem kako dobro govoriš anglesko. Pa ni problem v naglasu, ker imajo le tega se kako radi, enostavno moras biti sposoben izraziti mnenje, argumente in ne imeti potrebe po tem da ob tem krilis z rokami sem in tja in 100x vprašaš kaj so mislili.

In tisto kar je mene osebno najbolj prizadelo je bilo dejstvo da sem v prvih nekaj mesecih naletela na nekaj osebkov, ki so mislili da sem neumna. Neznanje jezika pa vendar ni enako intelektualni zaostalosti. Nekdo mi je celo svetoval da naj grem k Salvation Army po pakete hrane in oblacil kot da sem brez zadnjega centa. Paradoksalno pri tem je bilo to, da so istemu osebku, ki je navzven dajal vtis strasno bogate osebe, le nekaj dni za tem zaplenili avto.

No pa nazaj k slogleščina... v prvih nekaj mesecih priporočam vsem imigrantom da se tudi doma pogovarjajo po angleško, napredovanje bo tako veliko hitrejše. Aktivno poslušajte kako govorijo Avstralci in jih oponašajte, tako pri obliki stavkov kot pri izgovorjavi besed. No... besede lahko izgovarjate malo bolj jasno kot imajo to navado početi Avstralci. Meni je zelo koristilo, da sem si pogoste fraze zapisala v priročen zvezcic. Kletvic se boste seveda gotovo naučili najprej... in ce kdo misli da imajo jugoslovanski narodi sočne, vam lahko zaupam da Avstralci prav nic ne zaostajajo. Kakorkoli ze, svetujem vam da kletvice uporabljate le v privat krogu, ker je namreč marsikdo zelo alergičen nanje in se jih v javnosti razume povsem drugače.

Ko se jezika se zelo aktivno ucis se seveda začnejo dogajati razne anomalije... po eni strani se trudiš čim bolje govoriti angleško in potem ko prideš v petek zvečer domov pozabis preklopiti, ali v ponedeljek zjutraj obratno in te sodelavci nekaj trenutkov debelo gledajo preden sam sebe trescis po glavi.

Ko si tu malo dlje casa so anomalije drugačne... tvoj govor se spremeni v slovenscino, ki je polna angleskih besed ali pa so stavki prav hecno oblikovani in vrstni red besed, ki jih izpljunes ni pravilen. Tisti ki imajo otroke pa ugotovijo, da le ti zacnejo nekatere slovenske besede izgovarjati z angleskim naglasom.

1 year

Danes je točno eno leto odkar sem priletela na Brisbansko letališče in pričela živeti v Avstraliji. Torej je danes neke vrste poseben "rojstni dan". Življenje na drugi strani sveta se je začelo precej turbulentno in ne morem ravno reči, da je bilo prav pretirano prijetno. Seveda so bili prvi trije meseci se polni navdušenja in ob tem kar malo pozabiš na vsakodnevne zadeve. Ko začetno navdušenje mine pa se je seveda treba tudi v obljubljeni deželi soočiti z trdim vsakdanom.

Ravno tako je treba na na tem velikem otoku imeti streho nad glavo in službo in khm... občutek varnosti. Varnost je verjetno tista vrednota, ki sem jo začela ceniti šele zdaj. Je nekaj stvari, ki jih spoznaš o Avstraliji šele potem ko si lokalec... Avstralcem zamerim predvsem blesavo ultra potrošniško miselnost in diskriminatornost.
Včasih te seveda stisne malo domotožja in to se občuti na prav zanimiv način. Si doma nekje kjer ne bos nikoli 100% "ta domač" in pri besedi dom se včasih zatakne... čakaj malo, kateri dom sem mislila. Ali je dom tam kjer je streha nad glavo ali je dom tam kjer so korenine? Malo tu malo tam.

Sicer pa sva z Rudijem zares začela uživati Avstralijo maja 2008, ko sva odšla na zaslužene počitnice - road trip po Queensland Outbacku. Takrat je v meni naredilo klik in sem se začela zavedati da je to to. Tukaj sem in na življenje gledam z rožnatimi očali. Pravijo da Avstralijo zares doživiš šele ko greš v bush kampirat... bloody right. Avstralija je lepa, raznolika in v njej je ugodno živeti - money's good and the weather's great, the rest comes from within.

Povem pa lahko, da je migracija v drugo deželo, se posebej tako na cisto drugem koncu sveta, z drugačnim jezikom, kulturo in navadami - korak za pogumne.

sreda, 20. avgust 2008

Contact Lense Drama

Nekaj časa nazaj sem sla k optiku na pregled in po leče. Dobila sem Acuvue Hydraclear leče z malenkost manjšo dioptrijo kot na očalih. Moj master plan je nositi leče, medtem pa poslati moji mami okvir po posti, da mi da zamenjati leče... ker je to v Sloveniji približno 3x ceneje kot v Avstraliji. Moja očala so že zelo boga... okvir obožujem in ga ne bom zamenjala dokler se povsem ne polomi, leče na očalih pa so boge... res boge, cisto spraskane.

Na leče se je seveda treba ponovno navaditi, ker jih kar nekaj časa nisem nosila. In sedaj jih imam ze vsaj 3 tedne pa situacija ni nič boljša. Za na daleč, ko grem recimo na nogomet ali če gledam televizijo, delam hišna opravila, vozim avto itd so super, vidim kristalno jasno. A za računalnik so nemogoče in cisto popizdevam vsakič ko jih poskušam nositi... enostavno ne dobim fokusa in je vseskupaj blury/zamegljeno na manj kot 1 meter razdalje. Zanimivo je to, da ni blury celoten zaslon ampak samo področja. Nekako tako kot da bi na manjšo razdaljo imela -1 dioptrijo... ravno dovolj da ne vidiš. Ce je čez celoten zaslon text, se vidijo fleki kjer je slika povsem zamazana medtem ko druge dele texta vidim jasno... seveda ne tam kjer imam fokus in če hočem text prebrati se moram fokusirati na tist del teksta ki ga berem... pa se blury fleki seveda premaknejo na tisto točko ko spremenim fokus. Pa ni problem v tem da mi leče izsušijo oči, ker je situacija enaka takoj po tem ko leče vstavim.

Ima se kdo tak problem in zakaj do tega pride??? Sem se naročila pri optiku in grem jutri nazaj na ponovni pregled, da ugotovi kaj je narobe... z mojimi očmi ali pa z lečami.

nedelja, 17. avgust 2008

Bike dayz

Finally, I bought my new motorcycle, Z750 (naked version) and started enjoining rides around Queensland and especially Gold Coast hinterland.




Driving around Brisbane and QLD is in my opinion much safer and enjoyable than in Slovenia. Almost everybody respects road rules, you must only be aware of a clumsy drivers and of course - copers, heaps of them around with speed cameras. I already scored 2 speeding tickets and I am a proud owner of 4 demerit points (out of 12) . Oh, and not to forget, parking motorcycles on walkways, on front of the shops, etc. is NOT allowed (only in QLD) , you can park motorcycle only on areas where car parking is allowed (in CBD bike only park spots are also available).

Two weeks ago I met another Slovenian biker, who is living almost across the street from us. He is driving new Suzuki GSX r 650 and he had bikes, like me, almost his entire life so we had to do a test run to Mt. Tambourine. Surprisingly there was a lot of traffic on the road and on the top of the mountain we encountered a traffic jam.

sobota, 16. avgust 2008

Tole bi pa se angelcki jedi, ce bi meli ritke

Včeraj sem se spet lotila enega izmed mojih priljubljenih hobijev: peke slaščic. Že v četrtek sva sla z Rudijem v lokalnega Colesa po fortnightly nakupih. Najti kvas je bil pravi podvig, saj svežega sploh niso imeli... ali pa ga vsaj moj radar vklopljen na high sensitivity ni zaznal. Kupila sem torej takega v vrečkah - suhega. Hotela sem speci slastne domače zemljice pa sem med iskanjem recepta na Kulinaricni Sloveniji naletela na recept za rogljicke.

Odločila sem se torej poskusiti, namesto 60g mokrega kvasa kot je pisalo v receptu, sem uporabila 2 vrečici oz. 16g suhega. Preskočila sem torej korak priprave kvasnega nastavka in sem suh kvas zmešala naravnost v moko, počasi dodajala mokre sestavine in mesila mesila. V posodi je nastala prava packarija preden se je gmota počasi preoblikovala v nekaj kar je izgledalo podobno testu in je bilo iz pretežno homogene zmesi. Testo sem pustila počivati okoli 1 uro na toplem mestu in nastal je lepo napihnjen hlebec. Potem sem nadaljevala po navodilih recepta in zrolala za dva pladnja rogljičev z marelično marmelado. Sprva je slo bolj počasi, a sem se kmalu navadila kako jih narolaš na hitro. Ker nimam take tapravega valarja sem namesto tega uporabila kar steklenico. Zrolane rogljiče se malo pustiš in zopet vzhajajo. Ko so se spekli je ven prišlo tole:



Niso težki za naredit, samo veliko je čakanja vmes.

ponedeljek, 11. avgust 2008

Home, sweet home

Tako, prispela sem nazaj v moj preljubi Brisbane. Zdaj vem zakaj zivim tu in ne kje drugje - ker je klima topla in ugodna. V Novi Zelandiji sem strasno trpela zaradi mraza in ujela en mini prehlad. Se posebej v Christchurchu, kjer je bilo blizu nule in je na letaliscu pihal leden mraz. To mesto ima za moje pojme zelo hecno ime... pomislite kako butasto bi se nam zdelo, ce bi bilo v Sloveniji kaksnemu mestu ime "Kristusova Cerkev". V Nelsonu pa je cez noc zapadel sneg skoraj cisto do morja... in sem po kaksnem letu in pol spet okusila malo zime.

Preden sem se v Nelsonu usedla na letalo, sem sla na sobotni market in nakupila nekaj spominkov. Ustavila sem se ob stojnici, kjer je izgledalo kot da prodajajo nekaj "domacega" - medico. Prodajalec je hitro pogruntal, da sem iz Evrope in bil cisto navdusen nad mano, ker je ocitno tudi sam imel neke evropske korenine. Ponudil mi je stamperle te in one sladke kapljice - medico, bush whiskey in malinov liker. En stamperle, dva stamperla... jejhata sem imela hitro rdeca licka v tistem mrazu in sem se pocutila tako domace kot decembra na Ljubljanskih stojnicah ob Ljubljanici, ko se pije kuhano vino. Odlocitev je bila torej jasna - domov sem iz Nelsona prinesla steklenico najslajse medice.

sreda, 06. avgust 2008

Nelson, New Zealand

Se moram malo javiti iz Nelsona na Novi Zelandiji. Mislim da bom zmrznila, niti pod razno nisem pričakovala da bo tako zelo mrzlo, brrrr. Prva stvar, ki sem jo naredila po tem ko sem nasla hotel... odkorakala v Kathmandu trgovino in si kupila flis jopico. Kakšnih pametnih fotk se nimam, pa sem prilepila eno iz letala.



Lahko vam svetujem samo eno... izognite se letalski družbi Air New Zealand, ker so cist levi in usluzbenci na Wellingtonskem letaliscu totalno zoprni. Nova Zelandija pa kolikor sem jo do sedaj uspela videti, je presenetljivo podobna Evropi. Hise so bolj tipicno evropske, vec je his iz zidakov in imajo dimnike.

petek, 01. avgust 2008

Brisbane Real Estate in got caught

Ze par dni nazaj sem hotela povedati, da kaze da se je situacija z najemom hise/stanovanja v Brisbanu očitno precej umirila. Sedaj je nekako mozno dobiti propertye za soliden denar brez pretiranih težav, ali pa mene občutek vara. Glede tega kar pisejo v časopisih pa se prav nic ven resno ne brigam... en dan je tako, drug dan drugače. Samo da strašijo ljudi. Občutek imam da se je influx ljudi malo zmanjšal.

Druga stvar je, da so naju ujeli z macko, ko pa nimava dovoljenja. Ucvrla jo je skozi vrata naravnost pred hiso ravno v trenutku ko je mimo prišla property managerka. Seveda je takoj zatezila z izselitvijo in ne vem kaj se vse. In ne mislijo niti premisliti o možnosti da bi nama dovolili macko. Pa sem se malo pozanimala o tem kje stojim in se odločila, da se ne posrackam v hlačke. Redno plačujeva najemnino, škode ne delava, sosedi se ne pritožujejo, ob inspekcijah je bilo vse OK, torej ne razumem zakaj je NO PETS AT ALL, ko pa nikomur ne škodimo. Selit se ne mislim prostovoljno, da bi se pa Zvezdice znebila pa tudi ni niti minimalne sanse. Pa naj se property management prereka in me zaradi mene da tudi na tribunal.

sobota, 26. julij 2008

Rudijeva Zverina

Jep... tako sem poimenovala njegovega Kawasaaaakiiiija!

Danes bi morali imeti tekmo v Loganu pa so odpovedali v zadnjem trenutku. Igrišče preveč razmočeno in bi jim ga urne tačke Redlandsa cisto zmendrale travco. Kaj torej... ja nic, gremo na en bajkerski izlet po SE Queenslandu. Hvala bogu za mame in atate, le kaj bi mi otroci brez vas! Rudijev oce je nekaj dni nazaj poslal paket z mojo motoristično opremo... in v paket vtaknil se flašo mojega omiljenega primorskega Refoška, yippie!

Zajahava torej Zverino in se odpraviva do Mt Tamborine. Zelo lepa pot, ze po kakih 10km sva ven iz mesta in se voziva po notranjosti, Mt Lindesay Hwy mimo Jimboombe, Beaudesserta in naprej proti Mt Tamborine. Do tja je bila cesta le rahlo ovinkasta, cez gričke in dolinice, skozi gozdove in preko travnih polj. Ko prideš pa do Mt Tamborine se zapeljes po ovinkasti cesti skozi tropski gozd, kjer si obdan z gostim visokim drevjem, cvetočimi grmiči in žvrgolečimi pticami neverjetno pisanih barv.

Mavrični lorikeet


Na vrhu tele "gore" (op. hrib po slovenskih standardih) te pricaka cudovit razgled. Proti zahodu proti notranjosti Queenslanda, proti vzgodu pa Pacifik in Gold Coast vključno z bleščečimi hoteli in jadrnicami na obzorju.




Za se malo več fotk iz perspektive motorista si poglejte tole spletno stran:
Gold Coast Hinterland

Ko sva se pripeljala domov pa je Rudi se meni malo predal Zverino in sem peljala en krog po naselju... wii!!!

torek, 22. julij 2008

Redcarded

Cisto tako moram poročati se kaj se dogaja na fuzbalu. Ta vikend smo imeli spet tekmo in zadnjih nekaj tednov kar dobro igramo in zmagujemo. V zadnji rundi smo igrale proti puncam iz Loganholma... ena izmed ekip, ki jih sovražim, ker se punce ne obnašajo nic kaj lady like... so prerivajoce in preklinjajoce psice, ki te bodo brcnile v nogo s polnim susom od zadaj, ce ti drugace ne bodo mogle spuliti zoge. Tokrat so jih milo receno dobile po picki, ker se jim standardna taktika ni obnesla. Najprej so fasale kazenski strel, ki smo ga seveda zadele, med tekmo so ogromnokrat zgubile zogo zaradi prerivanja, na koncu pa je glavna psica iz Loganholme ekipe dobila se rdec karton, ker je preklinjala in se drla na refereeja.

Ker nikoli prej v zivljenju nisem igrala nogometa nisem vedela kaj se zgodi "po koncu sezone". Na spletni strani so zrebi narejeni samo do konca avgusta. Torej sem cisto zalostna coacha vprasala, kaj bomo po koncu sezone... a bomo kar nehale igrat za par mescov al kako. Pa mi je coach povedal, da bomo po vsej verjetnosti igrale s top ekipami za tak cisto tapravi pokal. Ce pa se to po kaksnem spletu okoliscin ne zgodi, pa bomo se vedno imele treninge in prijateljske tekme.

nedelja, 20. julij 2008

Cinema with no seat allocation

Včeraj sva se z Rudijem odločila da greva v kino gledat film The Dark Knight. V Carindale shopping centru imajo kino, ki je nama zelo blizu, torej se odlocim da bom zavoljo priročnosti rezervirala in plačala karte kar online. Izberem film, termin, stevilo oseb, kliknem naprej. Nifty online aplikacija pravi da bo treba plačati $14 po osebi plus $2 booking feeja. Potrdim in pričakujem da bom v naslednjem koraku izbrala sedeze... pa ni bilo tako. Aplikacija ponudi printanje papirnega ticketa na katerem ne pise nic posebnega. OK, se mi je zdelo malo čudno. Z Rudijem se cca 45 minut pred začetkom filma odpeljeva do kina. Grem do salterja da vprašam kaj hudimana je sedaj z izbiro sedežev in mi dekle prbije da pri njih imajo pa bolj fino sistem in si stranke lahko same izberejo sedeže. Malo debelo jo pogledam in vprašam kako si izberem sedez torej. Ja, v vrsto se postavis in ko se vrata odprejo letis v kino kot kura brez glave in se zgrebes za ustrezne sedeže... svasta!!! Obrnem se okoli in pogledam kaj se dogaja pred vrati za kino stevilka 5.... OMFG... kolona taka da dol padeš. Kje je pritožna knjiga prosim! Ker enostavno nisem opica, ki bo čakala v vrsti po tem ko je placala $2 booking feeja in ponižno pričakovala nekaj convenienca.

sobota, 19. julij 2008

Public notice

Gostim vsakega Slovenskega backpackerja, pod pogojem da mi iz duty free-ja prinese 2 steki (2x10 skatlic da ne bo pomote) cigaret (Dunhill modre prosim) :-)

sreda, 02. julij 2008

ANZ bank... mortgage in varcevanje

Rudi je sel v prejsni petek na kratek obisk na banko in se je spotoma ustavil pri najini personalni bankirki. Malo je povprasal o postopku za kredit za hiso oz. po avstralsko mortgage. Bankirka vprasa koliko zasluziva in rece... NO PROBLEM :-) Do potankosti je razlozila postopek in povedala koliko nama banka lahko ponudi - preko $800.000... holy crap. Seveda naju je ob znesku vrglo na rit. Banke v Avstraliji funkcionirajo malo drugace kot v Sloveniji, kjer imajo ljude problem z odobritvijo kredita. Kar se dogaja v Sloveniji ni prav, ker ljudje sploh nimajo kje zaceti s povprecnimi dohodki, kar pa se dogaja v Avstraliji pa je po drugi strani tudi nenormalno razpusceno. Seveda lahko vzames maksimalen mortgage ki ti ga banka ponudi, kar veliko ljudi tudi naredi ker mislijo da banka pac ponudi samo toliko kolikor si realno sposoben odplacati. To je v nekem trenutku sicer res... a predstavljajte si kaj se s temi ljudmi zgodi, ce en izgubi sluzbo ali pa grejo obresti malenkost gor. Stala.

Potem sem sla v torek jaz zopet v banko. Rudi me je odpeljal v mesto v bolnisnico na pregled, nazaj bi sla z busom pa ATM ni hotel izpljuniti denarja. Sledilo je torej pesacenje do Stones Corner enote ANZ banke... my favourite, ker so usluzbenci vedno prijazni in nikoli ne cakas dlje kot minuto. Izkazalo se je, da je zepnina nakazana od Rudija se vedno v fazi "preverjanja" in je tako ne morem dvigniti. Ah ja, v Avstraliji to pac tece malo bolj pocasi... in je za prenakazilo na isti banki trajalo kar 4 dni. Priliko sem izkoristila se jaz in vprasala kaj mi svetujejo za varcevanje denarja za depozit za nepremicnino. Lustno, bankirka mi razlozi kako tece postopek v primeru kredita za zemljo in gradnjo nove hise, da ga lahko postopoma trgas ven po fazah gradnje zato da ne placujes obresti na celoten znesek kredita ze takoj na zacetku. Cilj je torej da cimprej privarcujeva za vsaj 10% depozita, raje 20%. Ja, kaksen varcevalni racun z lepimi obrestmi bi pomagal in mi je povedala, da lahko odprem online saver racun, ampak da tega ne oglasujejo na veliki glas. Poklicem po telefonu in odprem racun v cca 2 minutah. Briljantno, obresti so kar 8%.

torek, 01. julij 2008

sobota, 28. junij 2008

The good, the bad and the ugly

Odločila sem se da bom naredila 3 spiske, ki jih bom tekom časa dopolnjevala. Seznami so zgolj moja osebna izkušnja, ki je verjetno precej lokalno omejena na Brisbane v Queenslandu. Morda gre tudi zgolj za prvi vtis. Link do tegale članka bom dala nekam na desno stran v meniju.

The Good
Stvari, navade in ostalo kar mi je v Avstraliji všeč
  • Slow pace - ko je treba delati v službi, se nam Evropejcem ni treba nič kaj dosti pretegniti in smo eni izmed najbolj pridnih delavcev.
  • Vreme - vreme je fenomenalno. Kaj pravijo za Queensland: Vreme je en dan lepo, drug dan pa popolno!
  • Narava - Narava je prekrasna, ogromno je parkov in načeloma se odpelješ le kakih 20km iz mesta pa si v popolni divjini. Obožujem to subtropsko džunglo! Ce nimaš ze za hišo čudovitega parka.
  • Urejenost javnih WC-jev in kampov
  • Money, money, money... makes the world go round!

The Bad
Stvari, ki mi niso všeč
  • Slow pace - medtem ko mi slow pace vcasih deluje v korist, me vcasih tudi spravi na rob zivcnega zloma. Npr. ko hoces pri birokratih kaj doseci so prav nemarno pocasni.
  • Rental properties - trenutno je situacija v Brissyu bolj bedna, tezko dobiti, se posebej brez referenc in večinoma precenjeno.
  • Pokies & Gambling - nenormalno velik problem v Avstraliji. Ni lokala kjer nimajo pokijev oz. slot masin. Vstaviš kovanec in pritisneš na gumb... all fucking day long. Večinoma niti ročice nimajo, ker bi bila uporaba sicer prevec fizično naporna za debelorite kompulzivne osebke... bi dobl musklfibr u rokah. Resnično, če vam lahko dam dober recept: izogibajte se gamblerjev, ker so večja golazen kot narkomani. Zelim si iti v kakšen lokal kjer tega hudiča nimajo, ker se mi kocine kar naježijo ko slišim to preklemano cingljanje.

The Ugly
In stvari, ki mi prav nemarno niso všeč:
  • Internet & Telekomunikacije - na tem področju so milo rečeno Avstralci 100 let za leseno žlico. Celotna situacija je tako slaba, da jih je lahko sram. Redefinirali so pomen besede unlimited, kar pomeni da je unlimited pri njih recimo okoli 40GB prenosa na mesec, kar seveda pise samo v kakšnem sitnem tisku in to pojmujejo kot "Fair Use Policy". Seveda, ce do interneta sploh uspes priti. Z Rudijem recimo ziviva v povsem novem, fancy naselju le dobrih 10km iz centra Brisbanea pa ne moreva dobiti ADSL-a, ker so vse parice na exchange omarci zasedene baje... vendar ISP porabil 4 mesece casa, 3 dneve dopusta in vsaj 100$ kredita na mobitelu, da so nama uspeli povedati da Internet nea gre... ampak kljub temu so pa računali $350, ker so poskušali. Razvezanega dostopa tudi ne poznajo. Mobilna telefonija niti pod razno ni poceni, ce nisi obseden z spremljanjem "paketov", ki jih stalno spreminjajo. Ne vem zakaj ne morejo imeti simpl kot Mobitel: nizke cene pogovorov, toliko je pa pika in nobenega drugega bullshita. Tukaj pa impulzi dragi, obračunavajo se na 30sek, paketi ti dajo ful nekih free minut klicev in free SMS sporočil, ampak ce nimaš rednega kredita ne moreš nic od tega koristiti.
  • Varnost internetnega bancnistva - v Avstraliji se niso slišali za digitalne certifikate. Internetno bancnistvo uporabljas zgolj z geslom. Za visek varnosti smatrajo aplikacijo banke (mislim da Herald), kjer namesto da vtipkas password, uporabiš tipkovnico ki se ti izrise na zaslonu in potem z misko naklikas geslo.

I love my job!

...I really do.


and Rudi loves his new baby :-)

nedelja, 22. junij 2008

Auction... ali konjska dirka???

Včeraj sva spet entry notice od property managerke. Datum izdaje je 20. junij, datum vstopa 25. junij (5-dnevno obvestilo). Dve stvari proti zakonu:
  1. Landlord ali njegov agent mora dati entry notice za rutinsko inšpekcijo 7 dni vnaprej.
  2. Rutinske inšpekcije se ne smejo izvajati pogosteje kot enkrat na vsake tri mesece (od zadnje inšpekcije je minilo 2 meseca).
Stvar me je razpizdila in sem hitro napisala pismo pritožbe in ji ga zabrisala v kaslc. Bliža se tudi iztek najemne pogodbe, 19. julija. Zdaj ne vem kaj se grejo, če jih kaj moti, če nočejo podaljšati pogodbo al whatever pač... where's the fucking problem?! Naj management pove direkt... hočmo da grete raus pa čao. Se bova pač spet preselila nekam drugam, saj sva že profesionalna nomada.

Potem sva z Rudijem šla malo naokoli pogledati kakšne so cene hiš ki se prodajajo, morebiti bi eno kar kupila pa se odrešiva teh najemniških prepucavanj in obenem namesto da landlordu odplačujeva mortgage, ga odplačujeva za nekaj kar bo na koncu najino.

Pa sva sklenila iti na avkcijo v bližini. Prideva tja in je bilo seveda takoj očitno da je hiša povsem neprimerna za naju. Šlo je za moderno, komaj leto staro arhitekturno zgrajeno 4-sobno hišo, zelo moderno opremljeno na čudoviti lokaciji. Hiša fantastična, a seveda čisto prevelika za naju.

Pred hišo se je nabralo nekih 15 ljudi in dražba se je pričela z uvodnim govorom entuziastičnega real-estate agenta. Seveda nisva imela nobenega namena hiše kupiti, niti dajati ponudb, sem pa iz firbca želela videti kako poteka postopek avkcije. Uvodna ponudba se je začela pri 420k in agent je začel blebetati kot strgan, vmes je ven metal šaljivke in spodbujal ljudi, da bi ponudili čimveč denarja. Od vseh ljudi sta na koncu samo dva sodelovala v avkciji, vsi ostali smo bili očitno zgolj firbci. Ponudbe so dokaj hitro šle do 500k, potem pa se je kar malo zabremzalo in so ponudbe dvigovali samo še po 5k navzgor. Agent je govoril tako hitro in v stilu komentatorjev na konjskih dirkah, zelo hecno. Na koncu se je vseskupaj ustavilo na 540k, kar je bil seveda za to hišo znesek pravzaprav zelo nizek. Kakšna je pridržana cena po novem zakonu ne smejo povedati, mislim pa da lastnik hiše ni bil prav nič zadovoljen. V zadnjih 6 mesecih so namreč cene hiš začele strmo padati in po zadnjih podatkih jih na dražbah uspejo prodati le še okoli 30%. Trg se je hitro obrnil iz prodajalskega v nakupovalnega.

Potem sva šla pogledat še nekaj drugih hiš na south sidu pa je stanje bolj tako tako. Ogledujeva za hišo med 300 in 400k in pri južnjakih za to ceno dobiš bolj shitty bajture. Bova šla verjetno naslednji vikend še na north side malo pogledat kaj se tam dobi za to ceno.

petek, 20. junij 2008

Nova igračka

Hehe, da se ne bom razpisala samo o novi igrački, bom omenila tudi, da v novi službi neizmerno uživam. Moje delo je zaenkrat pretežno raziskovalne narave, kar pomeni da sem inštalirala različne produkte in se sedaj igram z njimi. Za računalniške navdušence je to kot velik peskovnik za otroke.

Nova igračka pa je pametni telefon HTC Touch Dual 850.
HTC Touch Dual 850
Ker še nikoli prej nisem imela take pametne male nifty napravice, sem se morala prav strokovno poglobiti v navodila za uporabo. Resda sem "računalniški entuziast" in bi naj bila v koraku s časom, a me napredek tehnologije še vedno impresionira. Ta mala napravica je tako iber kul, da dol padeš. Lahko po njej tipkaš kar s prsti ali pa s stylusom. Ko je treba kaj napisati pa potegneš ven "polovično qwerty" tipkovnico in off you go, z neverjetno lahkoto se da tipkati. Fenomenalno. Mali žepni računalniček s katerim lahko pošiljaš/prejemaš e-maile, fotografiraš, napišeš SMS, napišeš Word dokument, zjutraj pa te še zbudi. No, zdaj pa ker mi je ta napravica tako prirasla k srcu, zbiram predloge za imena :-)