Down Under Experience

Montiranje televizorja na steno

2012-01-28T08:27:00.000+01:00

Najprej rabiš tole (studfinder):

In potem s tem drsaš po stenah da najdeš vertikalne in horizontalne lesene stebre ker v plasterboard ne moreš zvrtat lukenj in obesit gor nekaj težkega.

In potem koncaš z nekaj takega.

Kjer so rumeni listki naj bi bili stebrički. Vidni so trije vertikalni, sredinski je verjetno dvojen in na sredini krizni zato je sredinski listek tako zamaknjen. Po sredini pa grejo tudi horizontalni stebrički, ki pa niso na isti višini ampak so malo takole _-_-_. Skratka ne vem... men je zgledala cela zmešnjava. Na začetku sva risala s svinčnikom po steni kjer sva mislila da sva našla stebričke pa sva na koncu pristala s celo steno porisano, ker sva narobe razumela kako je treba uporabljati studfinder. Potem sva mogla vse poradirat in namesto svinčnika raje uporabit post-it listke, ki se jih je dalo prestavljati. Sicer pa je piskalo sem in tja. Potem sem nekako ugotovila, da studov sploh nima smisla iskat tam kjer so krizni, ker se napravi cisto zmeša.Da sem dokaj zanesljivo poiskala prava mesta sem porabila uro in pol. Potem sva zvrtala luknje in sva dejansko zadela stebričke.
V Evropi tega problema nimate :-) enostavno zvrtate luknje v cigle kjer vam pase.

Naslednji podvig bo namestitev treh majhnih poličk na steno v pisarni. Hotela sem jih obesiti tako da bi bile v nekako takem vzorcu:

           _
             _
                _

ali         _    _
           _

Stebrički pa pač niso tako postavljeni razen če za opcijo 2 najdem enega kriznega in zgornji dve polički obesim na horizontalnega, spodnjo pa na vertikalnega.

Mega spider #2

2012-01-02T09:18:00.001+01:00

Zal je bil video skorumpiran

Mega spider #1

2012-01-02T06:00:00.003+01:00

Danes sva z Rudijem med pospravljanjem stare hise nasla mega pajka... rit je mel tako debelo, da je zgledal kot tarantela. Čakam Rudija da da posnetke na blog. Po veliko kričanja in bezanja sva ga ujela in spustila nazaj v lopo... takega izvrstnega primerka huntsmana pac ne moreš ubit.

Moreton Island 2011 Holiday photos

2012-01-01T10:11:00.002+01:00

(beta) House Tour

2012-01-01T09:10:00.002+01:00

By Alenka, 2 dni po selitvi (zato je hisa tud malce znotraj kaoticna : ) )

Hisa - zadnji update v seriji

2011-12-04T04:51:00.002+01:00

Evo, zadnje fotke od zunaj, crez en teden se seliva v novo bajto.

Update - Hisa in Novo Leto

2011-11-20T01:37:00.005+01:00

Evo, quick update, hiso nama naj bi predali v drugi polovici Decembra, torej crez 4 tedne. Vse kar se manjka je nekaj elektricnega dela (vticnice, stikala,..) in pa zunanjost mora se biti enkrat ali dvakrat pofrajhana. Vse drugo je pa ze narejeno, tudi sporhet, kuhinja, umivalniki...

In pa za novo leto greva po dolgem casu kampirat na Moreton Island , Blue Lagoon camping site.

House, part 4

2011-10-08T10:57:00.002+02:00

Kuhinja #1

Kuhinja #2

Kuhinja & living area

Laundry

Spalnica 3

Spalnica 2

Le kdo kadi ronhill

Media room

Office

Gradnja hise #3

2011-09-11T14:05:00.000+02:00

No pa le napredujemo zopet. Le dober teden po tem ko so nama sporočili da bodo zaceli z gradnjo sva se odločila it pogledat. Malo presenečena sva ugotovila da so ne le zravnali parcelo pac pa tudi ulili plato.

Plata oz. temelji

In potem le dober teden zatem sva se zopet odpeljala na teren v pričakovanju da bova videla plato ki se susi. Pa temu ni bilo tako... poglej ga zlomka, iz plate je zrasel okvir. Ne samo to, tudi okvir strehe je ze bil na mestu.

Pogled na okvir od spredaj

Pogled s strani (stresniki se niso bili gor ce se ne motim)

Pogled z vrta na verando in v kuhinjo/dnevno

Neke vrste zacetna izolacija strehe

Kuhinja in dnevna soba

Kopalnica

Spalnica 2

Druga dnevna soba ali media room

Bodoca glavna spalnica

Bodoci ensuite (kopalnica v spalnici) in walk-in wardrobe

In tole so zadnje fotografije kjer so ze namestili neke vrste izolacijo in na kraju dogodka sva nasla električarja ki je veselo vlekel kable. V kopalnici je bila kad napolnjena z vodo, v kuhinji pa napeljane cevi za plin.

Bodoca kuhinja

Tudi okna in vrata so ze namestili.

Hisa od spredaj

In na levi strani portaloo da nam tradiji ne serjejo po bajti.

Pokrita veranda na desni (zadaj)

RIP Zvezdica

2011-05-05T11:57:00.002+02:00

Vse se je zgodilo tako hitro. Do sobote je bila Zvezdica se zivahna in vesela muca in nic ni izgledalo kot da je kaj narobe. Potem pa je nehala jesti in je samo polezavala naokoli. V ponedeljek sem jo peljala k dezurnemu veterinarju, kjer spet niso mogli ugotoviti kaj je narobe zato so nam dali antibiotike. Potem je zacela se bruhati in postala se bolj mirna. Vceraj sem jo peljala v Cat Clinic, kjer so naredili krvne teste in je bilo vse v redu. Danes so naredili ultrazvok in x-ray in ugotovili da je imela v prsni votlini 5cm velik tumor in manjse tumorje v trebuhu. Poleg tega so naredili se test in izkazalo se je da je bila FeLV pozitivna.
Ce bi bila FeLV negativna bi mogoce pomagala kemoterapija, ker pa je bila pozitivna so ji tudi s kemoterapijo dali le nekaj dni do nekaj mesecev zivljenja v najboljsem primeru. Odlocila sva se za evtanazijo. Ker je v tacki ze imela kateter za infuzijo so ji vbrizgali overdoze anestetika. Predla mi je v rokah in jaz sem jo ljubckala po glavi, ko je nehala dihati in se ji je ustavilo srce. Zaspala je mirno in brez bolecine.
Uboga moja Zvezdica. Resila si mi je zivljenje tolikokrat in mi dala motivacijo, da zivim v najhujsih trenutkih. Zal mi je da nisem mogla resiti tvojega zivljenja.

Gradnja hise #2

2011-04-24T03:46:00.005+02:00

Evo, se malo dodatnega materiala.
Tloris:Tkole pa zgleda tender pogodba (cca 10 strani), to ni pogodba o nakupu ampak je kot appendix pogodbi kjer je tocno doloceno kako bo hisa zgledala:

Gradnja hise

2011-04-23T04:34:00.003+02:00

Vsem prijateljem in druzini se iskreno opravicujem za poredko pisanje na ta blog. Ponavadi pisem visoko kvalitetne clanke ali pa raje sploh ne pisem. V zadnjem mesecu se je dogajalo tudi ogromno stvari in je bilo casa bolj malo. Okay, sedaj pa k businessu.
Organizacijo za gradnjo hise je prevzel Rudi, da si malo deliva delo. Glavno komando pri obliki in barvni shemi pa imam seveda se vedno jaz :-)
Zacelo se je z placilom majhnega depozita za gradbeno podjetje, ki je nato pripravilo ponudbo po najinih zeljah. Ponudba je vkljucevala stroske, razdeljene dol do posameznega elementa npr. vticnice za elektricko ali stikala za luc. Naredili smo se malo variacij in potem so pripravili pravo pogodbo. Sledilo je placilo malo vecjega depozita $12.000. Zaenkrat banka se ni vpletena in vse placujeva iz svojih prihrankov.
Da malo opisem najino sanjsko hiso. Izbrala sva namrec kar nekaj luksuznih opcij.

Parcelo si lahko ogledate tukaj:
Parcela
Essa stone pulti v kuhinji z waterfall robovi (kamen gre na vrh pulta in tudi ob robovih). Nekako takole kot na spodnji sliki, le da bo kamen temno sive barve z rahlim pikcastim vzorcem. Barvo kamna si lahko ogledate na http://www.essastone.com.au/#/design-palette-our-luxurious-collection (barva midnight rendezvous). Zal nisem mogla kopirati slike ker je v Flashu.
Essa stone v kopalnicah in v pralnici/utilityu
Temno sive svetlikajoce porcelanaste ploscice po tleh v kopalnici, pralnici in glavnem delu kuhinje
Quickstep laminat po ostalem delu hise
Steklen splashback v temno rdeci barvi, kuhinjske omarice in omarice v kopalnici bodo tudi podobne bele barve kot na sliki z gloss finishem

Slika pove tisoc besed

2011-03-10T11:28:00.002+01:00

Streljanje

2011-03-06T04:24:00.005+01:00

Danes zjutraj sva sla s kolegoma Angelo in Pierrjem na strelišče streljat. Ko sva prispela tja je Rudija skoraj kap in mi je rekel da naj si pogledam s kakšnimi kanoni folk strelja. Potem naju je Angela prišla iskat in naju je peljala notri. Izpolnit je bilo treba en kos papirja in to je bilo to.
Rudi je veselo streljal z Angelino pusko, nato pa se s Pierrjevo. Ko sem videla kaj ti naredi z ramo pri obeh puškah sem se hitro premislila. Meni bi sunek polomil vse kosti. Mislim da je imel Pierre največjo pusko na strelišču, kalibra 338 (al 383, se ne spomnim tocno), uglavnem vecji kaliber kot AK-47.
Torej smo sli nazaj do recepcije, da smo si sposodili malo manjso pusko.... malo manjso ha, ni bila dosti manjsa. Gospa mi je v roko pomolila pusko in rekla have fun. Jaz niti vedela nisem kako naj presneto rec primem.
In potem smo veselo streljali v tarce na 50 in 100m, Rudi je probal tudi na 250m.
Zgornji dve tarci sta na 50m in se na fotki zal ne vidi dobro ampak mi je uspelo ustreliti naravnost cez sredino križca na 25. Spodnja tarca pa je Rudijevo delo na 100m z Pierrjevo pusko.

Mika me da bi tole nabila pred vhodna vrata z sporocilom za potencialne vlomitelje: takole ciljamo na 50/100m... torej dobro premislite kako hitro lahko laufate preden vlomite v to hiso.

Financni zakol

2011-02-08T09:54:00.004+01:00

Baba je uradno zmesana.
Danes sem naredila malo prekalkulacij in ugotovila, da sva naredila financni zakol. Da si iz firme lahko izplacava dividende mora biti davek na dobicek iz preteklega leta placan. Torej sem danes klicala Australian Taxation Office, da sem izvedela koliko davka tocno je potrebno se placati za firmo in koliko zame. Za firmo je bilo treba placati skoraj 30.000$ kar sem nemudoma storila z poslovnega racuna. Ob pogledu na balance me je kar malo zmrazilo, ker je odletel posten kupcek denarja. Cez nekaj dni bo potrebno placati se okoli 15.000$ za BAS (business activity statement) za zadnje cetrtletje, kar pomeni puf v luft se en kupcek denarja. Kolikor ga ostane za dividende - bore malo. Potem pride na vrsto se placilo mojega osebnega davka, ki je nekaj cez $15.000 - puf odletijo moji prihranki za depozit. Treba placat do konca marca - bolje prej kot kasnej, da mi slucajno kam ne izgine denar.

Torej sem odprla Excel preglednico in zacela kalkulirati. $10.000 sva ze placala za depozit za zemljo, ostane mi se x znesek prihrankov in y znesek od dividend. Malo mi odleze ko ugotovim, da sva za depozit za zemljo na varnem. Ga imava! O mati bozja... vsaj to.

Ko pa pride do hise, mi zmanjka $16.460.32. In se to samo ob predpostavki, da greva graditi najbolj poceni hiso, ki ima posteno povedano dokaj ogabno fasado (je prakticno nima). Prekleto! Kako sem se lahko tako ustela.

Torej bo treba sparati se nekaj mesecev med katerimi bova hkrati ze odplacevala kredit za zemljo in najemnino za najeto hiso v kateri trenutno ziviva. Ob takih pogojih bo precej tezje sparati kot je bilo do sedaj. Malo so se mi razblinile sanje, Rudi pa je jezen ko pes... ker sem z glavo rinila skozi zid in sem to dojela sele sedaj.

Kupovanje zemlje #2

2011-02-06T06:11:00.003+01:00

Torej, koordinacijo nakupa zemlje sem prevzela jaz. Baba pac mora imet komando.
Potrebno je bilo urediti kar nekaj stvari v določenem vrstnem redu. Glede builderja zaenkrat se malo cincam in sem nama pustila odprte moznosti, hkrati se dogaja tudi toliko drugih stvari da posteno povedano nimam casa misliti se na builderja, ko pa nakup zemlje se ni sfinaliziran.
Najprej je bilo potrebno urediti finance in za to je bil potreben obisk pri mortgage brokerju. Prinesti sva morala bančni izpisek transakcij na poslovnem računu in prevod poročne listine. Ostale zadeve je naprej hvalabogu koordiniral mortgage broker. Naslednji korak je bil organizacija soil testa (test zemlje) za katerega nisem cisto prepricana v cem je pravzaprav point. Vseskupaj se slisi kot da vodo vzeli vzorce zemlje in jih nekako testirali, a imam obcutek da to sploh ni to in da bodo pravzaprav testirali stabilnost terena, primernost za postavitev temeljev in podobno. Skratka to firmo sem klicala po telefonu pa so mi rekli da naj jim posljem email z narocilom, kar sem seveda nemudoma tudi storila. Osebno mocno preferiram komunikacijo preko emaila, ker imas tako vso zgodovino pogovorov lepo crno na belem. A ti sment, od te firme potem 3 dni ni bilo nobenega glasu, dokler nisem malo popizdila in jim poslala se en mail da naj mi za bozjo voljo povejo kako naj jim placam, da se zadeve premaknejo naprej, ker smo casovno omejeni. Pa so poslali mail nazaj da ne morejo nikogar poslati na teren do roka in da niso prepricani ce se vedno zelimo nadaljevati s postopkom. Porkasment, a mi niso mogli tega sporociti takoj?!
Potem sem poslala mail odvetnikom da bi rada zaprosila za podaljšanje roka za soil test pa tudi od teh presnetih lenih Italijanskih odvetnikov ni bilo nobenega glasu. Moja teorija je, da pravzaprav ne naredijo nicesar dokler kredit ni odobren, ker pred tem ne morejo nic racunati.
Vmes me je v cetrtek klicala koordinatorka od mortgage brokerja in mi sporocila, da banka nekaj menca in da bi radi imeli vnaprej papirje od zavarovanja. Zavarovanja?! Za kaj tocno ze, morda travo ki raste na posesti, ker gre namrec za prazen kos zemlje in zdrava pamet govori da se parceli kaksna pretirana skoda ne more zgoditi. Koordinatorka je dojela da je banka vseskupaj nekaj pomesala in je obljubila da bo nastalo situacijo resila.
Pride petek in mi koordinatorka sproci, da je kredit odobren brezpogojno, da pa banka ne more poslati uradnega pisma odvetniku, ker se jim je nekaj pokvaril sistem. Ker sem vmes rahlo obupana klicala real estate agenta in mu pojamrala glede roka za soil test in mi je le ta rekel, da so lastniki pripravljeni podaljsati rok, a le ce slisijo pozitivno informacijo glede odobritve kredita, je bilo kljucnega pomena da je pismo od banke cimprej poslano odvetnikom. Torej sem zopet klicala koordinatorko in jo prosila da naj cimprej uredi tisto pismo pa magari ce ga morajo na roke spisati v Wordu. 3 ure kasneje me klice nazaj da je pismo dobila in da ga bo nemudoma poslala odvetnikom, kar se je zgodilo se nadaljne 3 ure kasneje. Ura je bila ze skoraj 3 popoldne in najini preljubi odvetniki so prav gotovo ze parkirali za domov, ko sem jih klicala. Glede roka za soil test se je na koncu izkazalo da je do 14. februarja in ne do tega ponedeljka. Fju, kamen padu od srca.

Kupovanje hise in zemlje

2011-01-26T01:56:00.003+01:00

Evo, koncno sva nasla ugodno zemljo 20 km iz centra in jo 3 dni nazaj tudi kupila. Danes pa greva naokoli da najdeva hiso ki nama je vsec in se z builderjem zmenimo za nadaljne korake. Ce bo po sreci, bova crez 6-8 mesecev v najini novi hisi :) .
Tko da, dosti stvari bo treba postoriti v naslednjih mesecih.
Tole sva si ogledala in dala v ozji izbor:

Ironija

2011-01-12T07:09:00.002+01:00

Zaloga frisne vode... pa se prekuhat jo je treba

Kje so jehovci z barko, ko jih rabis

2011-01-12T04:11:00.002+01:00

Ko sva se preselila v Avstralijo, je bil Wivenhoe dol na skoraj 10% kapacitete in nam je grozilo da bo zmanjkalo vode. Včeraj je bil na 190% in se vedno narašča... govorimo o ogromnem zajemu vode, ki pokriva okoli 2 milijona ljudi. Ironija je, da so restrikcije porabe vode se vedno aktivne in nas premierka prosi, da naj pravzaprav varčujemo z vodo, ker se lahko zgodi da bo ciste vode zmanjkalo kljub poplavam. Ko pride na 200% morajo zaceti spuscati se vec vode ven, kar gre seveda v Brisbane river, ki je ze poplavila center mesta in suburbe ob reki v približno 20km dolgem pasu. Večina podjetij in državnih uradov je moralo zapreti pisarne.

Naj poudarim, da je najina hisa visoko na hribu in ce poplavi do te mere, se lahko z Rudijem spraviva v kanu in odplavava nazaj v Evropo, ker bo Queensland postal Banglades. Vse kar nam manjka je se kolera, tetanus in dengue vrocica, ki jo prenasajo komarji.

D-Day Poplave

2011-01-11T04:09:00.003+01:00

Prvo, vse OK z nama, nic panike.
Je pa blo mal panike skorej pri meni, zjutraj sem sel delati v mesto in ob 11:00 AM dobim prvi email od nasega CEO, da naj se vsi ki uporabljajo Coronation Drive (to je nekako ena od edinih.glavnih cest, ki povezujejo del, kjer midva ziviva z predelom kjer imam sluzbo) spravijo domov, ker bo Brisbane River poplavil, kar se ni zgodilo ze doooolgooo, sploh pa ne od kar so naredili novi jez za mitigacijo poplav.
No, potem pa zacnejo se alarmi zvoniti v stolpnici kjer delam, da moramo zapustiti stolpnico in CBD, ker je Brisbane river zacela popljavljati. Po dolgih mukah sem uspel dobiti taksi in nekako priti do mojega 4wd, ki je bil parkiran blizu reke.
In WAUV, skorej me je kap zadela, reka je bila dobesedno 1m away da bi zacela major popljavljati. Na hitro sem se spokal, sel po stranskih ulicah da se izognem major trafic jamu in, zlomka, 50 cm vode pred mano v podvozu... hmmm. Shit ane. Pogumen ata v Toyoti Camry se spravi in hoce crez it, hah, epic fail, avto umru. Tako, vsi tree hugerji, ko ste me zajebavali zakaj vozimo 4WD v QLD, well, zato, da lahko actually pridemo domov, moj 4WD je z lahkoto premagal tole oviro in sem srecno uspel priti domov.
Najino stanovanje je pa itak zelo na hribu, tako da ni frke.
Jutri bo pa D-Day za Brisbane, King Tide + novi tropical low bo se prispeval k visokemu vodostaju in verjetno bomo videli Brisbane konretno zalit. Delam od doma jutri in do konca tedna, bi rekel.
Slike so pa tukaj od danes.

Vstop v novo leto

2011-01-02T04:37:00.002+01:00

No da ne bova tega bloga cisto zanemarila, bo treba malo dvignit riti in zaceti malo bolj redno pisati objave.
Letosnje leto se je zacelo kar dobro. Rudi je organiziral novoletno zabavo in povabila sva kar nekaj prijateljev na gurmanske uzitke by Rudi.
Obenem sva na zadnji dan starega leta dobila odlicno novico od najinega mortgage agenta Marka. Predodobritev posojila za nakup parcele je odobrena, torej lahko mirno zacneva iskati primerno parcelo za gradnjo najine nove hiske. Najin cilj je poiskati parcelo, ki je cim sirsa, zato da bi se lahko dalo postaviti hiso z dvojno garazo. Ce bi bila sirina parcele okoli 14m x 40m bi bilo idealno. Ce take ne najdeva, se bova morala zadovoljiti z 10m siroko parcelo in enojno garazo. Seveda bi parcelo rada imela cimblizje mesta v ugledni soseski.

Kar malo tako

2010-11-27T03:00:00.001+01:00

Odlocila sem se, da si bom pobarvala lase. Najprej na blond, potem pa se na noro vijolicno. Minilo je ze 10 let odkar sem bila vijolicna, tako da je cas da malo obudim stare spomine. Ce ima kdo kaksen nasvet o barvanju na blond, se toplo priporocam

Nov Job

2010-11-07T08:16:00.005+01:00

Se kratek udpate od mene, ko sva prisla nazaj v Avstralijo sem zacel iskati nov contract in po 2 mesecih sem dobil 6 month contract za eno vecjih IT firm (slika spodaj :) ) v Avstraliji kot Project Manager.

Bil kar malce sok spet po skoraj 3 mesecih zabusavanja iti v sluzbo, moram reci. Kaj drugega dramaticnega se niti ne dogaja, medtem ko je bila Alenka v bolnici sem bil precej zaposlen z najinimi 4 novimi muckami, ki jih je bilo treba na flasko hranit in pa intervjuji in pisanji selection criteria - tukaj dosti firm namrec zahteva, da spises odgovore na njihove zahteve, ni dosti da samo CV posljes. In to ti takoj vzame dan ali dva da spises, ponavadi mora biti dolgo okrog 2-3 strani.
Anyway, zdej do Maja delamo, potem pa ce bo po sreci, spokava najine kamping stvari v Pajerota in greva po Avstraliji za nekaj tednov.

Javljanje iz druge norisnice... od doma

2010-11-05T08:53:00.002+01:00

Tako, bila sem odpuscena iz bolnice in za popotnico so mi dali celo vreco zdravil in prijazen trepljaj po rami, da naj se držim in da upajo da me ne vidijo vec. Okrevanje s pravimi zdravili je skoraj cudezno, spet se počutim fantastično v primerjavi s tem kakšen kup dreka bila se ne 14 dni nazaj.
Edina slaba stvar je to da sem zopet zacela kaditi, ampak bi morala to kar hitro urediti z nikotinskimi bomboni. Med drugim sem v bolnici narisala enega kuscarja na platno, ki pa se ni cisto dokončan pa lahko se malo doma ustvarjam za dušo. Spoznala sem tudi krasno zensko, ki dela kot make up artist in mi je pokazala kako se profesionalno naličiti in mi dala seznam kozmetike, ki ustreza moji kozi. Seveda sem sla danes takoj po nakupih in kupila vse s seznama, da imam stvari doma, da se lahko naličim ko bo prava prilika.

Javljanje iz norišnice... em bolnišnice #3

2010-10-27T12:02:00.003+02:00

Enostavno povedano mi gre vsak dan malo na bolje. Razpoloženje se dviga, energija se dviga, temačne misli so izpuhtele

Javljanje iz norisnice #2

2010-10-23T22:19:00.002+02:00

Vidim, da se ljudem take zgodbice dopadejo pa bom se malo napisala na to temo. Jemljite to kot insight, kako poteka zivljenje v psihiatricni bolnisnici. Firbci!
Tako kot v drugih bolnisnicah. Trenutno sem na malo bolj striktnem zaprtem oddelku za par dni, da vidmo kaj se zgodi. Vse je brez problema in scen iz kaksnih filmov kjer ljudje kricijo v nedogled in so privezani na postelje tukaj ni. Ipak je to privatna bolnisnica. Obcasno se mimo sprehodi kaksen ki je malo zmeden glede tega kje je, ampak so vsi harmless.
Malo tecno je ker bolj tezko uporabljam svoj laptop, ker so mi pobrali vse kable, da se bohnedaj ne bi kdo zadavil s kablom. Se misko so mi vzeli. Porezali strikce iz hlac, rekli da naj vzamem vezalke ven iz cevljev, pribor je plasticen in ni vroce vode, vsi stoli pa so pribiti na tla.
Mogoce zveni malo kruto pa ni. Ljudje tukaj pac dobijo pribliske in se poskusajo poskodovati na vse mogoce nacine,.

Update

2010-10-21T11:00:00.002+02:00

Hja, ze dolgo casa nisem nicesar napisala. Kaj naj recem, sem v recesiji, osebni recesiji AKA depresiji, ki je počasi postajala globlja in globlja vse od avgusta. In sedaj sem spet v bolnišnici, le 18 mesecev od zadnje hospitalizacije. Jebat ga. Rudi ima pac noro zeno pa mislim da se nic kaj dosti ne sekira zaradi tega, torej se tudi jaz ne bom. Nekateri strašno inteligentni ljudje so bili nori, kot iz filma Beautiful Mind pa ce njim to ni preprečilo načrtov, tudi jaz ne bom pustila da mi.
Edina stvar ki sem jo naredila v zadnjih dveh mesecih, da sem koncno sla in opravit izpit za motor, ceprav pri zdravi pameti teoreticno niti pod razno ne bi smela v takem zamaknjenem stanju voziti. Pa znebila sem se svojega avta, ker sem spet imela strasne ideje o tem, da bi se sla zaletet. Tko pac je in nic ne pomaga tudi ce si priznas. Ko sem se znebila avta, sem zacela bluziti o tem, da bi skocila z visine kar je bilo nekoliko boljse kot pa iti se zaleteti z avtom. Avta sedaj nimam vec v garazi, torej mojega samomorilnega objekta ni vec, iz hise pa v walking distance tudi ni nobenih visokih stavb ali mostov. Kar pa ne pomeni, da moj perverzni um ne bi bil zmožen izumiti kaj bolj kreativnega. Ce si depresiven s samomorilnimi mislimi, lahko v nedogled delas stvari da bi samemu sebi preprečil nekaj kar v resnici noces storiti. Sizifovo delo. Vedno pride kaj novega. Vcasih se zgodi, da te zares zvije in takrat gre tudi vsa racionalnost po vodi in nisi vec prepričan kaj hoces ali noces storiti in to je nevarno. In ne glede na to kaj storis da bi odmaknil nevarnosti, je dejstvo da si se vedno pocutis depresivno. Torej to ni rešitev.
Anyway, jaz sem fighter, ki zlepa ne obupa, torej trenutno delam na tem, da "odmaknem" jedro problema - depresivnost. Zato sem v bolnišnici, da v kontroliranem okolju spremenimo zdravila in gremo dalje.

Yamaha FZ8N

2010-08-21T13:24:00.002+02:00

Ja, danes sva se zakonca zjutraj malo dolgočasila in sva se odločila it pogledat na Moss Street v Springwoodu. Se pred tem sva poskušala it volit, pa je bilo volišče totalno zabasano. In kar se mi je zdelo skrajno tečno za volitve - Avstralci ne poznajo volilnega molka, torej propagandarji skačejo vate se na volišču. Moss street je verjetno glavna motoristična ulica v Brisbanu. Malo sva pokukala pri Hondi pa je bil motor, ki sem si ga omislila od Honde, takoj izključen zaradi prevelike velikosti.
Pot sva nadaljevala v Yamaha shop, kjer sva spoznala najbolj nesposobnega ali pa najbolj nezainteresiranega prodajalca ever. O motorjih se mu ni dalo povedati nič, absolutno nič, poleg tega pa naju je neprestano bockal naj dava depozit. Kako naj človeku das depozit če niti dobro ne ves kaj kupuješ in ti prodajalec niti cene noce povedati.
Iz te prodajalne sva seveda odkorakala in se odpravila nazaj domov, kjer sva skočila na internet pogledat kje je se kakšen drug Yamaha shop. Odpravila sva se se v Capalabo, kjer sva naletela na normalne prodajalce, ki so celo nekaj znali povedati o motorjih na razstavnem prostoru. Nič kaj dosti nismo cincali sem in tja, meni je bil motor vseč in sem se ga na mestu odločila kupiti. Se malo smo scenkali ceno in se zmenili da v ceno vštejejo mojo staro prdalico, pa smo bili zmenjeni.

Edini downside je... da se nimam izpita.

Studentka naj bo

2010-08-03T22:34:00.002+02:00

Odkar sva prispela nazaj v Avstralijo imam zelo zanimiv in naporen teden. Vse skupaj se je začelo v ponedeljek, ko sem morala po le enem dnevu že kar v službo in sem tam ugotovila, da so vsi v bojnih pripravah na lansiranje projekta jaz pa se totalno jetlagged.
Včeraj se je zgodba ponovila. Ob 3h zjutraj sem strašila po hiši, ker nisem mogla spat, zjutraj pa je bilo treba v službo. K sreči mi je uspelo pobegniti že ob 1h popoldne in oditi na prvo predavanje v tem semestru. Oh the joy! Medtem ko sem sedela na predavanju in poslušala profesorico se mi je tako fino zdelo, da sem lahko sledila in sodelovala in naravnost uživala sem ob vajah.
Poskusite npr. tole: Imate 3L in 4L vrč za vodo in vanju lahko vlivate in prelivate neomejene količine vode. Kako lahko odmeriš natančno 2L vode v kateremkoli vrču? Luštna vajca za aktivacijo možgančkov.

Najhujši možni sopotnik

2010-08-01T12:01:00.005+02:00

Po mojem zmotnem prepričanju je za najhujšega možnega sopotnika nekoč veljala tako debela oseba, da se je preko svojega sedeža na letalu prelivala na tvojega, te s tem speštala v palačinko in obenem imela neznosen telesni vonj po švicu. Napaka! Za eno izmed najbolj neznosnih oseb, ki jih lahko kdajkoli srečaš na letalu se je izkazal Iranski potnik moškega spola, star približno 26 let.
Z osebkom sva se srečala v Dubaju in nič hudega sluteča naju je čakal približno 14 ur dolg polet do Brisbana, preko Singapurja s to neizmerno tečnobo.

Iranec najprej ni nehal govoriti. Ne morem verjeti, da bom to rekla, toda ta Iranec je NA MOJO VELIKO ŽALOST dejansko zelo dobro govoril angleško. Kakšna škoda! Pogovarjal bi se prav o vsem, o tem kako butast je njihov predsednik, bluzil je o tem kako mora najprej na coledge v Avstraliji zato da bo lahko šel na PhD, od tega od kod prihajava midva itd. Ni in ni utihnil in neznosno tečen je bil, čeprav sem se osebno najedla Xanaxov, da bi malo zaspala. Ko me je začel s prstom dregati medtem ko sem poskušala dremati in ob tem imela masko na obrazu, mi je skoraj prekipelo in bi ga usekala okoli kepe. Potem je začel težiti še s tem, da gre približno 1x na uro na WC in se ob tem malo sprehodi po letalu. To ne bi bil tak problem, če modelčič ne bi sedel ob oknu in sva morala ob njegovi vsaki akrobaciji vstati oba z Rudijem.

Ko smo imeli tehnični postanek v Singapurju, sem moooočno upala, da sva se ga znebila, toda NE. Pri naslednjem kraku leta je Iranec zopet sedel poleg naju. Najprej je težil kako sva dolgočasna in nemogoča ker sva prejšnji krak leta samo spala in se nisva hotela pogovarjati z njem. Rekla sem mu da se ne mislim več presedati, da bo on hodil na WC tako pogosto in mi je ubožček povedal, a ni vajen česa takega in da ne more zdržat. Po tem ko je spet nekajkrat šel na WC smo se presedli, da bi on sedel na stolu na hodniku in tako po mili volji hodil kamorkoli. Kje pa, dobro uro pred pristankom je zopet zatežil, če se presedemo nazaj, da bo sredi noči gledal pristanek nad Brisbanom, ko se itak nič ne vidi. Mislim da je vmes celo težil Rudiju, da sem ena zelo tečna baba in da bi imeli to oni v Iranu drugače pošlihtano.

Nazaj v OZ

2010-08-01T04:24:00.001+02:00

Za vse prijatelje in starše, srečno sva prispela nazaj v Brisbane.
Potovala sva okay, razen enega strašno tečnega Iranca, ki je sedel ob oknu poleg naju in je zahteval da gre vsakih 30min na WC. Potem smo se presedli tako da sva midva sedela ob oknu in je on lahko hodil po mili volji na WC pa mu spet ni blo prav ker je hotel gledati pristanek da bo videl Brisbane, ki se ga seveda ponoči pol kurca ni videlo. In vmes je moral se enkrat lulat bogi revček in je kar kot opica splezal čez naju. Da ne omenjam tega da ni nehal govoriti, če nisem imela maske na obrazu in se pretvarjala da spim pa se takrat me je s prstom dregal v ramo. Jaz sem mislila da ga bo Rudi kar vsekal.

Poroka - par fotk

2010-07-26T19:51:00.002+02:00

Se vec stvari urejenih

2010-07-16T16:26:00.003+02:00

Saj tega ne mislim v slabem smislu, pa vendarle se sprašujem koliko stvari je se treba urediti pred poroko. Sedaj upam da sem poskrbela ze za vse. Rezerviranega imam zobozdravnika za beljenje zob, kozmetičarko za globinsko čiščenje koze, cvetličarko za poročne šopke in dekoracijo, neko deklino za nohte itd.
Treba je kupiti se za Rudija obleko in smo počasi tam. Upam. Ker se je v preteklih dneh izkazalo, da se zdaleč nisem blizu konca, ko sem si domišljala novih in novih stvari, ampak sedaj tudi če kdo odpove, poroka bo pa pika.
Med drugim je Rudi v sredo zjutraj postal stric, rodila se je namreč nečakinja. Čeprav tega sprva nisem dojela, sem tehnično torej tudi jaz postala teta. Najino novo nečakinjo in njeno veselo mamo sva torej te dni obiskala v Postojnski porodnišnici. Oba sva jo za nekaj minut prav prestrašeno in previdno pestovala, saj je mala biba namreč videti tako majhna in... fragile. Kot da bi na njej na veliko pisalo "handle with care". Nekoč bo verjetno ena taka biba najina.

Odkljukanih par stvari na seznamu:

2010-07-09T19:41:00.003+02:00

Danes zjutraj sva se dobila z najinim poročnim fotografom Deanom Dubokovicem. Ne vem zakaj sem pričakovala nekega rahlo ekscentričnega in arogantnega tipa. Kot bi rekli Avstralci: "Truth couldn't be futher away from reality". Dean se je izkazal za zelo prijetnega in profesionalnega fotografa. Sprejel naju je v svojem ateljeju v Medvodah in ob prijetnem klepetu sva mu razložila kako želiva da fotografsko zajame najino poroko in kako želiva organizirati albume. Vse najine želje je poslušal in nama tudi malo svetoval, kako je najboljše organizirati fotografiranje glede svetlobe in če bi želela kakšne specialne fotografije.

Po tem sva nekako poskušala organizirati se poročne obleke. Rudi je želel kupiti nekaj za sebe pa se zal ni izšlo (ni drame, bomo malo kasneje), jaz pa sem svojo obleko nesla k šivilji, da jo malo popravi in da mi všije posebne trakce, da jo bom lahko po obredu spela in se mi ne bo vlekla po tleh.

Genialno mi je po vsem tem uspelo oditi se po vabila, ki pa jih žal nisem mogla dobiti že sprintanih zaradi časovne omejitve. Bodo pa na roke napisana, kar je morda se lepše. Obenem sem oddala tudi naročilo za mala darilca za vse povabljence.

Prispela v Slovenijo

2010-07-08T18:46:00.003+02:00

No pa sva srečno prispela in sva v Sloveniji tehnično že 3. dan. Prvi dan je bil malo tako tako, ker sva bila utrujena od vožnje, ki je mimogrede enostavno trajala celo večnost ne glede na to da so bili leti kolikor se le da direktni. Nisva se seveda mogla izogniti obisku mojih staršev. Predvsem sem si želela videti svojo sestro Darjo. Mala dela v lokalnem klubu študentov in je tako zrasla, da človek samo debelo gleda in postala tako čedna, da se lahko fantje kar postavijo v vrsto.
Drugi dan sva preživela delno v Ljubljani pri Rudijevi mami, ki nama je zelo prijetno uredila najino staro sobo in sva se počutila zelooo domače. Potem sva sla seveda pozdraviti se Rudijevega očeta v Velenje. Med drugim sva se srečala s starimi velenjskimi prijatelji in se kar nisva mogla načuditi kako so se stvari spremenile. Kamorkoli sva sla, naju je dočakala neizmerna gostoljubnost. Zahvaljujem se iz srca vsem, ki so me nafutrali z pršutom, kislimi kumaricami, olivami in domačimi salamami.
V prihodnjih dneh naju čaka se kar nekaj opravkov in obiskov vseh možnih prijateljev. Res je lepo spet biti v domovini in se vedno si ne morem napasti oči nad vsem zelenjem.

Če sva slučajno koga po nesreči izpustila, naj lepo prosim pošlje telefonsko številko ali kakšen drug kontakt preko emaila.

One more day

2010-07-04T08:09:00.005+02:00

Še en dan pa se odpraviva proti Sloveniji. Vse priprave so že v polnem zagonu in moram reči da sva se tokrat prav dobro zorganizirala. Ker sva imela v petek rutinski obisk landlorda se je bilo potrebno začasno znebiti dodatnih 4 mačkov. Odšli so na dvodnevne počitnice k prijateljici Tess. Hišo sva v nulo pospravila - hvala bogu za čistilko Slavo, oprala vse cunje, Rudi jih je obešal, jaz sem jih zlagala itd. Dva kufra oz. potovalne torbe so že pripravljene v eni izmed sob in ze napol spakirane. To je pravi rekord, glede na to da imata običajno g. project manager in g. team leaderka navado v zadnjem trenutku letati sem in tja kot kure brez glave.
Včeraj je bil najbolj naporen dan. Navsezgodaj zjutraj sem odšla po mačke, ker je ob 9 prišla ena družina pogledat za tamalega scartančka. In so se odločili, da ga posvojijo, meni pa so bili tudi zelo vseč in sem prepričana da bodo odgovorni lastniki.

Sledil je obisk pri osebnem zdravniku. Po mojih kalkulacijah bi namreč dobila menstruacijo ravno na dan poroke, kar pa je seveda nepraktično ker... bi mladoporočenca logično rada seksala (aja... a tega niste vedeli, hitro v cerkev eno zdravomarijo zmolit) in ker na žalost ne prodajajo tamponov v velikosti klobas. Menjavanje tamponov ali vložkov v poročni obleki... yeah, I don't think so. Zdravnica je torej brez prerekanja predpisala nekaj kar lahko za dobra dva tedna prestavi menstruacijo. Druga stvar, ki sem jo hotela zagotoviti pa je to, da na poročni dan ne bi niti pod razno in slučajno imela kakšnih aken, ki jih dobim od litija. Hočem kozico na obrazu mehko kot dojenčkovo ritko. Ni panike, je rekla dohtarca in predpisala se neko kremo. Ko sem jo šla v lekarno iskat sem zanjo plačala skoraj $50 in se momentalno malo razpizdila nad tem. Potem pa sem le pomislila na to koliko stanejo razne Olay in Loreal kremice, ki nam obljubljajo kozo brez gubic. Če bi bilo seveda vseskupaj res, potem bi imeli naokoli en kup 60-letnic s popolno kozo pa situacija ni taksna. Če mi torej ena krema na recept dejansko pomaga pri aknah, se zahvaljujem farmacevtski industriji in nimam ugovora na ceno.

Odšla sva tudi v Diamonds International po najina poročna prstana. Naročila sva ju že uhuhu dolgo časa nazaj pa so žal malo zasračkali in je moj prstan prišel nazaj z napačnim finishem in ga je bilo treba popraviti. Tokrat je s prstani vse okay.
Po tem sva odšla se v Valley kupit nekaj daril za domače.
Zvečer sva dobila na obisk se dva prijatelja, Briony in Braidena, ki sta nama prinesla njuno poročno darilo - dva kristalna kozarca za šampanjec s katerima lahko nazdraviva na poroki. Kako lepo od njiju.

Cute... but psycho

2010-06-23T10:23:00.003+02:00

Ena random slikca z rojstnega dneva od prijatelja. Tema je bila "fashion disaster" tako da sem imela na glavi tisti pink trak, na nogah pa rdece dokolenke in rumene natikace. Ce kdo misli da je to grozno... prisel je tudi tip oblecen v oprijet rdec lycra enodelni kostum (hvalabogu je imel oblecene tudi kratke hlace).

Tik tak, tik tak...

2010-05-30T07:20:00.003+02:00

Urca bije in ze odštevamo dneve do takrat ko greva na počitnice v Slovenijo in do takrat ko se začne nova sezona True Blood-a.

Rudi je seveda zopet malo len in je pozabil napisati poročilo o varjenju piva. Prejšnji teden sta ga s sodelavcem točila v flaše in rezultat je poln hladilnik piva. Mislim da je ze napisal, da je seveda za to priliko moral kupiti tudi second hand hladilnik, ki sva ga postavil na teraso.

Okus piva... meni je bolj tako tako. Pivo je nekje srednje barve med svetlim in temnim pivom, ima dokaj grenak okus in ker mora se kakšna 2 tedna "počivati" je tudi se vedno sladek.

Master plan

2010-05-22T01:02:00.003+02:00

Prejšnji teden sem verjetno jedla nekaj čudnega, ker sem bila vsa napihnjena. Enega dne sem prišla domov iz službe in vse kar sem videla v profilu v ogledalu je bil ogromen vamp. Padla je odločitev, da si grem kupit tehtnico in ker me je skrbelo kaj bo ko pridem domov, sem si za terapijo kupila se dva para čevljev. Se dobro da sem jih, kupila čevlje namreč, ker je po prihodu domov sledil šok in je bilo malo tolažbe na mestu.

Padla je torej odločitev, da shujšam vsaj do poroke. Človek bi si mislil da so do danes znanstveniki že izumili kakšen bolj preprost način, ne pa da moraš delati kot bik, jesti mizerne obroke in vložiti toliko odrekanja, da shujšaš za eno samo samcato kilco na teden. Nakup oz. najem poročne obleke je torej odložen do trenutka, ko se uspem zbasat v najmanjšo možno številko.

Zadnje čase sem čisto preveč mahnjena na 'zdravo življenje' - se bo treba spomnit nekaj nezdravega početi, da se situacija zbalansira. Vsako tele mora met svoje vesele, ane. Tudi moja no-smoking agenda je se vedno aktualna in mislim da bo počasi ze 1 mesec odkar ne kadim več. Če je se kdo zainteresiran za prenehanje kajenja, toplo priporočam Nicabate mentolove bombone - it's almost too easy.

Jutri pa upajmo da Rudi malo več napiše na blog, ker gredo danes fantje končno točit zvarjeno pivo v flaše.

Potolcena in tecna

2010-05-02T10:10:00.003+02:00

Nova sezona nogometa se je zopet zacela in mislim da smo včeraj imeli ze 4. tekmo. Vse tekme do sedaj smo zmagali in se nobeni ekipi ni uspelo zabiti nobenega gola proti nam. Nice. Včeraj me je cisto proti koncu tekme ena koklja v obupu uspela brcnit kot konj, s kopackami direkt v stegno, da se mi pozna cel odtis... argh.

Potem sva se z Rudijem peljala proti domu in sem ze nevem katerikrat v zadnjih parih tednih naletela na voznika idijota. Po mojem mnenju bi bilo treba uporabo avtov avtomatikov prepovedati. V Avstraliji namreč ocitno talajo izpite teletom, ki ne znajo voziti. Zavorne luci so gorele non stop kar pomeni da je teslo hkrati tiscalo nogo na bremzo in na gas. Zavorne luci so namrec gorele tudi ko je pospeševal po klancu navzgor. Obicajno vidim da to počnejo babe, tokrat je bil za volanom en skisan tip.

In potem se tretja stvar zaradi katere sem na trnjih. Nehala sem kadit in sem tecna kot sto mater. Okay, se bom malo bolje izrazila, z mano ni prav nic narobe, tecni in smotani so vsi ostali okoli mene. Oni dan sem odfrčala v lekarno kot zmešana kura in jim rekla naj mi pri prici dajo mentolove bomboncke z nikotinom, ker bom sicer odsla na morilski pohod.

Glass House Mountains

2010-04-26T07:58:00.004+02:00

Danes smo odšli na en kratek motoristični izlet do Glass House Mountains, približno 80km severno od Brisbana. Kraj je znan predvsem po Australia Zoo-ju oz. Stevu Irwinu, pa tudi po zanimivih špicastih hribih.

Home brew

2010-04-25T08:53:00.004+02:00

V petek sva z prijateljem preklinjala, kako drago je belgijsko pivo tukaj, od 5-10AUD v trgovini, in da se morava res odlocit in narediti home brew. V soboto Dave poklice in sporoci, da je nasel poceni hladilnik, ki ga rabis za shraniti 50 litrov piva in da greva v Brews Brothers, eno od bolj popularnih microbrewery v Brisbane-u. Tam izbereva svoj recept med 250 ki so na voljo, konkreto Belgium Triple, ki je podoben Duvel-u in prijazno osebje nama pomaga zbrati skupaj vse sestavine in jih zvariti v posebnih posodah. Med tem ko cakas, lepo pijes pivo, ki je vkljuceno v ceno za home brew in po 3 urah varjenja imava sedaj svojo pivo, ki pa more se odlezati en mesec preden je uporabno.
50 L piva naju je stalo samo 160 AUD, pa se zabavno je bilo :) .

One down, one more to go

2010-04-18T09:05:00.003+02:00

V četrtek zvečer je Rudi uradno postal avstralski državljan. Udeležila sva se državljanske ceremonije na kateri je z zaobljubo postal polnovredni Avstralec. Sedaj sem na vrsti se jaz.

Za darilo je dobil tudi nativno avstralsko drevo, ki ga bova nekam posadila, ko kupiva svojo hisko.

Kick Ass

2010-04-08T10:43:00.002+02:00

Vceraj sem dobila dve karti za predpremiero filma Kick Ass for free. Cool. Z Rudijem sva torej sla zvecer na Queen Street v kino... in se uro in pol smejala kot norca. Film ni komedija, da ne bo pomote oz. bom tko rekla - it all depends on your sense of humour.

Vsekakor toplo priporocam ljubiteljem Tarantino movijev.

Here we come

2010-03-12T10:24:00.001+01:00

Odlocitev je padla, 05/07/10 prihajava na obisk v Slovenijo. Cakam se na potrditev rezervacije letalskih kart, ampak to ne bi smel biti problem. In mimogrede se bova se porocila :) .

Sluzbena drama continued

2010-02-25T11:14:00.002+01:00

Moram malo poročati kako se zadeve razpletajo. Mislim da bi lahko sedaj napisala ze celo knjigo o tem kako butast je government sistem. Preselili so nas torej v neko napol podrto stavbo v Fortitude Valley. Za voglom je Centrelink, zelezniska postaja, vsaj 3 dobrodelne organizacije in JobNet servis za brezposelne. Situacija je torej taka, da prides v sluzbo in folk se vedno pijan lezi po plocnikih in kozla vsepovprek, potem hodijo totalne zapadle riti cel dan na Centrelink po dole-money in ko gres na kosilo srecas enega starega ki se cel blesav dere na smetnjak in samo gledas kje ti bo kdo spizdil denarnico. Kaos, totalen. Kot da okolica ni dovolj, so v stavbi nastavljene ogromne pasti za podgane, ni bilo hladne vode, ni filtrov in WC-ji smrdijo po kanalizaciji.

Danes so nas se degradirali iz programa v projekt kar pomeni da bodo v roku nekaj tednov posekali ves management programa in v roku nekaj mesecev poskušali nas ali odsekati ali pa degradirati v javne uslužbence. Lustno, a jebe se mi. Po drugi strani pa nocejo najeti se enega contractorja, ker upper management (politiki) ne marajo contractorjev ces da so predragi. Da bi zaposlili se enega javnega usluzbenca tudi ne gre, ker so vredni pol kurca in traja pol leta da se jih vpelje na delovno mesto. Neeeee... kaj gredo torej narediti. Podpisati kvazi support pogodbo z zunanjo firmo, da jim le ta poslje nekoga da sedi zraven nas in nekaj dela, ker taka oseba ni ne contractor ne uslužbenec se ne steje pod head count in torej v političnih poročilih ne obstaja. To da plačajo za taksno delo $20.000 za 40 ur dela na mesec pa je seveda super cool.

Sluzbena drama

2010-02-17T10:15:00.002+01:00

Včeraj smo v službi lepo delali do okoli 12 ko je cas za lunch. Ker sem imela občutek da bi znalo zaceti deževati sem vzela dežnik ko sem sla po sendvič. Glej ga zlomka, ravno ko je bil moj sendvič narejen in cas da odidem nazaj do pisarne se je iz neba tako uscalo, da mi tudi dežnik ne bi kaj prida pomagal.

Po kakšnih 20 minutah je dez malo ponehal in hitro sem izkoristila priložnost da švignem nazaj v pisarno. Kljub temu sem seveda računala na to da bom imela noge malo mokre. Hodim po pločniku in za menoj pripelje avto, ki na dalec sprica dez. Ker sem cviknila, da bom povsem oblita sem stekla nekaj korakov naprej. Ojej, napaka, znašla sem se v vodi do gležnjev in ker sem nosila čevlje z visokimi petami sem skoraj izgubila ravnotežje. Voda me je vlekla proti jasku tako da sem morala odgaziti do stene, da sem se lahko prijela in se od tam naprej prebila ven iz vode. Jebat ga, nekje do kolen sem bila mokra.

Po vrnitvi v pisarno je spet zacelo deževati kot pri norcih in v pritličju stavbe je ze bil cel kaos. Potem so zacele nažigati se strele in se bolj deževati in z okoliških hribov je pritekalo se vec vode po cesti. Nenadoma se sproži alarm in oznanijo, da naj osebje v celotni stavbi prične z takojšnim shut downom vseh računalniških sistemov. Ne dolgo za tem se sproži se "whoop - whoop" evakuacijski alarm in vsi smo morali zapustiti stavbo. Iz tistega potočka v katerem sem skoraj izgubila ravnotežje je nastal mali hudournik, ki je zalil 2 nadstropja stavbe, ki sta pod nivojem ceste. Vdrl se je strop in poplavljeni so bili serverji.

Pa smo pac vsi sli domov. Upala sem na to da bi lahko počakala v recepciji da dez poneha, a so nas zaradi varnosti vse zbrcali ven iz stavbe na dez. Ker sem bila z motorjem, nisem bila nic kaj prevec vesela. Zunaj je bilo se vedno vroče in zaradi dežja je bila vlaga zelo visoka.

Danes zjutraj sem imela slab občutek da bo cela stala in sem se ji raje izognila tako da sem ostala doma. Res, ob okoli 2 popoldne so mi sporočili, da se selimo v drugo stavbo, niso vedeli ne kam, ne kako, niti kaj spakirati in kaj pustiti za seboj. Strop stavbe ki se je vdrl je očitno vseboval azbest in bo trajalo vsaj 14 dni da bodo spodnja nadstropja varna.

Slovenski radio

2010-02-07T11:02:00.004+01:00

Ravno me je znanka z mailom spomnila na 'slovenski radio'. Ce se ne motim so oddajo prestavili iz sobote zvečer na torek zvečer, ker se mi je ze parkrat zgodilo, da sem oddajo poslušala za kaki 2 minuti na poti iz službe domov.

Pa to ne moreš verjet... kdo je nastavil tega starega trota, da govori kot da bo pred mikrofonom pravkar zaspal... in kot da so poslušalci povsem retardirani. In ziva sramota je, da očitno ne znajo zavrteti nobenega komada, ki bi bil po moji grobi oceni posnet po letu 1970. Obup, samo govejo musko ki opeva neke kmečke fante vrtijo. Se dobro da očitno te oddaje ne posluša nihče drug, ker bi se naravnost v zemljo vdrla, ce bi me kdo v službi vprašal, ce je to tipična glasba, ki jo poslušamo Slovenci.

Saj ne recem, pac je treba vrteti glasbo za vse generacije in za tiste starejse se je cas ustavil leta 1960 ko so jih se partizani preganjali al kaj jaz vem, lahko bi kdaj pa kdaj vsaj kaj malenkost modernejsega zavrteli... Adija Smolarja, Predina, Lovsina... whatever.

Briony's hens night

2010-01-31T08:16:00.005+01:00

Torej prijatelj in prijateljica se kmalu poročita in po tradiciji so jima prijatelji organizirali vsakemu svojo zabavo. Jaz sem bila povabljena na Brionin hens night, Rudi pa na bucks party.

Torej, ob nekaj cez 3h popoldne se v pripeljem pred fancy hišo v Kelvin Grove. V petkah se skobacam iz avta in ze slišim babje vreščanje z balkona. Navodila so bila, da se je treba obleci v koktejl/race oblekce in naličiti. Rečeno storjeno. Ko sem prišla do stopnišča so se babe ze drle, da moram objeti dvometerskega kurca, ki je bil postavljen pred hiso zato da so me lahko fotografirale. Potem so mi v roke ze tiscale kozarec z mojim imenom in me spraševale kakšen koktejl bom pila. Samo kokakolo prosim (zeh). Bodoča nevesta se se ni prikazala tako da sem veselo praznila narezke in klepetala z vsemi babami, ki so bile tam. Kričanje se začelo, ko je prispela Briony in sledilo je 20 minutno poljubljanje in objemanje. Babnice so se ga se pošteno nasekale, ko je Christa oznanila, da "zabava" prihaja ob 4h in da so na žalost samo štirje striptizerji namesto petih. In spet so vreščale.

Ob stirih se prikaze tip in sem osebno na verandi skor dol padla, ko sem ga zagledala, ker je bil precej ceden in gotovo ne bi bil slab brez cunj na sebi. Nas zabavljač pa je (na zalost?) napihoval balone in je nevesti naredil eno tiaro in eno rozco. Nakar so se babe začele dreti da so poredne in je zabavljač poklical ta najbolj poredno iz grupe in ji skupaj sestavil strap-on iz balonov. Ker porednica ne bi bila porednica, se je morala vmes dreti, da "the bigger the better" in "once you go black you don't go back" (balon je bil crne barve). Ko je bila njena umetnija končana, je ob ritmu glasbe veselo migala z ritjo, drzala balonastega kurca in vsako zvajznila okol glave. Naslednja se ze dere, da hoce "vag" in zabavljač ji uslužno naredi rozasto vagino. Samo bedak ne bi pogruntal kaj se je zgodilo naslednje. Babe so ze tiscale rozasto vagino na črnega kurca in se drle da rabijo lubrikant. Potem je ena bejba rekla, da hoce met pohotnega kužka in balonar ji je skupaj spihal kužka, ki je natepaval njeno nogo. Skratka nasa "zabava" je znala napihati poredne formacije iz balonov. Lovely! Chipendalesi bi bili se vedno boljši, haha.

Ko smo s tem zakljucili so bile bejbe ze tako nasekane, da je vse letelo po tleh: telefoni, kamere, fotoaparati itd. Se dobro da je tricetrt stvari dandanes shock-proof.

Sledile so igrice kot je izdelava poročne obleke iz plastičnih vrečk, kozarčkov, selotejpa in toaletnega papirja. Nasa skupina je dobila 2. mesto za inovativno izdelavo poročnega venčka iz toaletnega papirja. Za nagrado sem dobila kurca na skateboardu.

Okay... sledila je najbolj poredna igra v noci. Natikanje kondomov na korenčke. Kondom v usta, korenček med noge, roke za glavo in gremo nasi. V tej igri sem bila totalni amater, ker pac ne znam nataknit kondoma na korenčka v dveh sekundah. In tako se je pocasi zabava zakljucila.

Produktivni Januar

2010-01-26T12:27:00.003+01:00

Od kar sva prišla nazaj iz Nove Kaledonije, sva se seveda zopet ustalila v stare delovne navade.

Za najino firmo je prišlo ze 2. četrtletje in zopet je bilo treba kontaktirati računovodjo, da je pregledal papirje in izpolnil BAS statement. Malo se je sicer zataknilo pri stroških, ki sva jih vnesla, ker sem malo pobrkljala zadeve in vpisala napačne davčne kode, ampak mislim da bi bila moja draga mama računovodkinja se vedno ponosna name. Med drugim se je racunovodjina asistentka čudila kako sva si obračunala plače, ker se ji po nobenem standardnem kalkulatorju ni shodilo. V Avstraliji je namreč navada, da se plače izplačuje tedensko, fortnightly (dvo tedensko) ali (bolj redko) mesečno. Zaradi nekega hecnega razloga, sem se odločila skalkulirati plače na roke pol-mesečno, tako da si jih izplačava okoli 1. in 15. v mesecu. Mislim da je imelo nekaj vpliva na to dejstvo to, da je vsaj nekoč bila v Sloveniji navada, da so delavci dobili plačo 15. v mesecu, midva pa sva hotela narediti počasno tranzicijo na avstralski fortnighly sistem. Ker je fortnighly sistem vsaj meni osebno malo nepredvidljiv in nikoli ne vem ali je plačilni teden ali ne, sem naredila hibrid obojega. To pomeni da se placa izplača 24x v letu za razliko od fortnighly sistema, kjer se placa izplača 26x... in asistentki kalkulacija nikakor ni sla v glavo.

Anyway, ostalo je vse kul. Ker je zadnje case precej vroče in imava v spalnici le starinsko ropotajočo klimo, sva se preselila v drugo spalnico, kjer je namescena modernejša in bolj tiha klima. Landlorda sva obvestila tudi, da glavna klimatska naprava ne dela tako dobro kot bi morala. Na žalost sem po obisku serviserja počutila malo butasto, ker je ugotovil, da klima dela brez problema, a zaradi same velikosti prostora in dejstva da streha ni izolirana, uspe ohladiti le do maximalno 2 stopinji nad nastavljeno vrednostjo in se nikoli ne ustavi. V povprečju torej klima kuri $1.15/uro, kar pomeni da bi uporaba le te 6 ur na dan v trimesečju nanesla na $621 stroškov za hlajenje. Ouch, to pa je malo prevec. Glavni problem je seveda izolacija strehe, pri cemer ne razumeva zakaj se landlorda tako zelo bojita pozara, da je nočeta izolirati, čeprav jima drzava trenutno da subvencijo, ki pokrije praktično celoten strošek materiala in dela. Prisezem pri bogu zime, da ko bova imela svojo hišo, bo prva investicija postena izolacija, ki ti koristi tako pozimi kot poleti. Alternativni način hlajenja je s pomočjo ventilatorjev, kar dobro učinkuje do neke mere. Ko ima dan nad 32 Celzija in ni niti najmanjše sapice, je vse skupaj bolj brezupno.

Med drugim sem zopet imela priliko izkoristiti svoje handyman sposobnosti. Kupila sem prenosni ventilator ($12.7) ker imam teorijo, da ga lahko postavim na začetek hise in bo vlekel luft od zunaj po dolzini hise in na drugi strani ven. Nekako deluje, ampak mogoče bi se splačalo kupiti bolj industrijskega, da bi potegnil večjo kubikazo zraka. Kupila sem tudi omarico za čevlje ($20) in jo sestavila. Lepo je videti, da cevlji ne lezijo vec po celem hodniku in da ne ponorevam, ko se spotikam ob (Rudijeve) skrpete. Infrastruktura je torej postavljena, check, vse kar je potrebno storiti je naučiti Rudija, da svoje čevlje dejansko začne pospravljati na omarico.
In se cream de la cream, kupila sem nama... ehm, kupila sem si Boschev prenosni vrtalnik ($100). Najcenejši De Waltov je bil preko $300, Black&Deckerjev je zgledal bolj bogi, prodajalec pa mi je skušal prodati Ryobi-jevega. Glede na to da imava Ryobi laks kosilnico in je vredna lih toliko kolikor je kostala in sem ze 2x menjala glavo (ki je mimogrede 100% plastična), sem se odločila, da raje kupim nekaj bolj priznanega, Nemskega po možnosti, pa čeprav je entry level. Prvi test je napravica prestala, saj je brez tezav zvrtala luknje v aluminijasto zadevo ki jo namotiras na vrata, da bolje tesnijo. Ko mi je potegnilo da stvar ne vrta, ker je nastavljena na od-sraufavanje namesto na vrtanje, je delo steklo in komaj cakam, da dobiva se kakšno pohištvo za zložit ali pa razstavit, ali pa se bolje luknje za zvrtat. Pa bodo vsi sraufi zategnjeni in vse luknje zvrtane... in morebiti dobim se ekstra veselje pri peki peciva, ce le pogruntam kako metlico namestiti na vrtalnik :-)
Od ostalih manjših zadev sem uredila tudi novo stojalo za daljinca od klimatske naprave v kuhinji in pokitala staro luknjo, kjer je amatersko namesceni srauf padel ven. Popravila kuhinjski predal, ki je razpadel... in ob tem skoraj naredila celo stalo z gradbenim lepilom, ki je bil tako star in zasušen da spredaj ni hotel ven, ker pa sem se vedno vztrajno pritiskala na pištolo, je spricnil ven od zadaj. Samo ne vem komu se lahko zahvalim da sem 30 sekund pred tem vse macke, ki so se mi muzale naokoli, pospravila v sobo, ker bi sicer bile od glave do repa namazane z lepilom in da je aceton za odstranjevanja laka za nohte dejansko delno stopil tudi lepilo na mojih rokah, ker bi sicer se 14 dni hodila naokoli kot star tradi. Pa se en kup mali stvari, yeah... I'm on fire this month.

Pa se zadnja stvar za vse motoriste. Sicer preklinjam vsakič ko greva z Rudijem v trgovino z motoristično opremo, ker je kot neustavljiv 5 letni otrok v trgovini z lego kockami... ali modelčki letal ali nekaj podobnega. Postavljen budget je bil do $100 za torbo a sva ga presegla skoraj 10x, prekleto. Rudi si je kupil novo čelado, oba sva si kupila zatemnjene vizirje da bova bolj jebacka, jaz pa sem si končno kupila torbo z magneti, ki se jo pritrdi na tank motorja. Aleluja svoboda. Priporočam vsakemu motoristu v vročih dneh. Ni ga lepšega, kot ne trpeti svicanja na hrbtu zaradi ruzaka.

Dogodivscin se ni konec

2010-01-06T09:32:00.002+01:00

Včeraj zvečer sva odšla do recepcije da bi se dogovorila za take away zajtrk in water taksi naslednje jutro ob 7:30. Receptorka je veselo pokimala, rekla da je vse dogovorjeno in da nama bodo zajtrk ze nocoj prinesli v sobo.
Cakala sva do kakih 10h zvečer pa zajtrka se vedno ni bilo. Kreolska kri, kaj ces. Sledil je ponoven klic na recepcijo in po kakšne pol ure in 5 klicev kasneje so le prinesli dve sendvič bageti.
Danes zjutraj sva vstala, na hitro spokala in odšla na ponton... water taksija ni bilo. God damn! Odsla sva nazaj do recepcije, kjer spet noben ni govoril posteno angleško.
"Where's the water taxi?"
"In Noumea."
WTF. Water taksi bi moral biti tu ob 7:30. Zenska pravi da bo poklicala taksi sedaj, ampak to bi seveda bilo prepozno, ker naju je potapljaški klub pričakoval ze ob 7:45. Takrat sem imela mini napad besa in kricanja, Rudi pa je sel nazaj v sobo iskat mobilno telefonsko stevilko od lastnika kluba. V tistem na recepciji zazvoni telefon in receptorka cisto zmedeno rece da "boat is coming".
"Which boat? Amedee or water taxi?"
"Amedee!"
Holly shit... ni bilo 5 minut ko je na ponton pridivjal prisrčno živahen lastnik potapljaškega kluba, Didier... z svojim najhitrejšim gliserjem. Ko je videl da je taksi prispel, naju pa ni bilo tam, je dojel, da bo treba po naju in je med glisiranjem proti Ilot de Maitre iz mobitela klical na recepcijo. Skratka, napokali smo se gor, ruzak je sel pod palubo in sledila je absolutno fucking fenomenalno divja vožnja do svetilnika. Skompresiralo mi je vsa rebra, hrbtenico in rit in ko smo prispeli sem se tresla kot siba na vodi.
Situacija je bila torej resena. Izkazalo se je da je water taksi prisel ob 7:15 in da je prispel v Noumeo ob 7:30. Pomanjkljiva angleščina pa smo tam.
Dva potopa ki sva jih opravila sva bila naravnost fantasticna. Prvic v zivljenju sva oba videla manto, da ne omenjamo kupa morskih psov, gromozanskega jastoga in par ducatov napoleon fishev.
Kot da vsa kolobocija ne bi mogla biti boljša, je ob najinem prihodu nazaj v bungalov, zazvonil telefon. Direktor hotela se nama je strašno opravičeval in nama ponudil steklenico šampanjca v opravičilo. Nice, so now we're as drunk as a skunk, and happy! Dan zaključen.

Prtljaga najdena... in dostavljena

2010-01-05T08:15:00.004+01:00

po hm hmm 8. dneh. Cez 2 dni greva ze domov :-( Glede na nalepke na prtljagi in sodeč po pogovoru z Qantas predstavnikom v Noumei, sklepam da je prtljaga bila pravzaprav poslana nazaj v BNE in od tam isti dan tudi v Noumeo ze 29. decembra. Ker pa je očitno predstavnik imel

svinec v riti
je komaj govoril anglesko
in bil ocitno med drugim tudi barvno slep

je rabil 7 dni, da jo je nasel/prepoznal. Anyway... frisnih spodnih gat imava sedaj na pretek.

Danes sva sla tudi na potapljaški izlet z klubom Amedee. Presenetljivo sva videla veliko morskih psov, gray reef sharks, codov, unicorn fishev in Rudi pravi da je videl tudi orjaške rake. Jaz sem bila na prvem potopu zal malo preokupirana s praznjenjem maske, ki se mi je neprestano rosila. Na malem otočku s svetilnikom, kjer je potapljaški klub lociran imajo kot zanimivost tudi 16. let starega mačkona, ki se leno sprehaja sem in tja od potapljača do potapljača, da ga pocohas za usesi.

How was my holiday... absolutely diabolical!

2010-01-03T23:56:00.004+01:00

Hja, se vedno sva brez prtljage, ceprav so naju danes zjutraj klicali, da naj bi prtljaga prisla s prvo ladjo in da sem vceraj zvecer Qantas predstavniku po telefonu razlagala da je kufer military green barve in ne "military" kufer.

Med drugim sva ugotovila, da je otok na katerem bivava pravi snake otok. Moje oko je ze tako izurjeno da sem danes zjutraj zgolj pokukala iz hotelske sobe in sem ze zagledala en komad Tricot Raye morske kace.

3 dni nazaj je Rudi skoraj stopil na eno, vceraj pa sem jaz sedela na robu bungalova, ko me je kacica pozgeckala po nogah in sem zatulila tako, da je pol otoka skocilo v luft. V vodi pa jih se nisva videla.

Med snorkljanjem okoli bungalovov sva nasla mlade tune, butterfly fish, polno malih pisanih tropskih ribic in celo giant clam - ogromno skoljko vijolicno-zelene barve s flourescentnimi pikami.

Happy new year from New Caledonia

2009-12-31T14:13:00.002+01:00

To the tune of some fine Creole music.

We were first!

Nova Kaledonija

2009-12-31T08:01:00.005+01:00

4 dni nazaj sva pristala v Novi Kaledoniji, happy ko mala kuzka... dokler nisva skupaj z preostalo polovico letala ugotovila, da smo ostali brez prtljage, ki so jo zmesanci na Sydneyskem letaliscu zgubili. Med nami je bila seveda tudi druzina z dvema malima otrokoma, en je bil se v posranih plenicah... ostali so brez vsega, vkljucno vozicka za otroka.
Lepa rec. Da smo uredili papirovje glede zgubljene prtljage in dobili nekaj mizerne kompenzacije za nevsecnost, smo porabili 3h na letaliscu... v Novi Kaledoniji tudi usluzbenci t.i. priznanih Avstralskih firm seveda ne morejo izpustiti obveznega 2h kosila, in so pac zaprli office za ta cas, mi pa smo tebi nic, meni nic cakali.
No po 4. dneh sva se vedno brez prtljage, iz lastnega zepa sva pod nujno morala kupiti vsaj spodnje perilo, kopalke in 2 T-shirta. In uzivamo zivljenje dalje.
Otocek na katerem bivava je pravi mali raj z bungalovcki na vodi in ob plazi, tropsko vegetacijo in tipicno francosko ignorantskim in ultimativno pocasnim osebjem. Da postrezejo 5 miz gostov mora delati najmanj 10 natakarjev. Morje je lepe turkizne barve in malcek spominja na sredozemsko morje (kaksnih 20 let nazaj in seveda ne na usran Jadran). Danes sva malo posnorkljala okoli bungalova in videla coda in yellow fin tuno + koralnih ribic, morskih zvezd in ostalega. Preziveli bomo, ti pa taka izguba prtljage vseeno kar malo pokvari pocitnice... jaz naprimer pogresam svoj depilator in posteno krtaco za lase in seveda moje darilo za rojstni dan.

Pa srecnga pa zdravega folk! Letos bova midva verjetno novo leto dozivela pred vsemi drugimi na svetu!

Hej hej juhej, gremo na pocitnice

2009-12-26T05:31:00.002+01:00

Torej dopust se je uradno zacel in sem ze od cetrtka naprej doma. Prav pase. Vreme je fino, toplo in ljudje na splosno v veselem sproscenem praznicnem vzdusju.

Letos sva bozic praznovala tako, da sva na BBQ povabila dva slovenska popotnika in smo se prav fino ujeli. Vsekakor upam da je bil tudi njima vecer prijeten. Na razenj smo vrgli par zrezkov, obveznega shrimpa ali dva in popili galone piva. Sedaj je Bozic mimo in ceprav je to kristjanski praznik, ki jih ne praznujeva v tem smislu (God... what god?), smo se dobro imeli.

Danes je t.i. Boxing day, katerega ozadja pravzaprav ne poznam, ce se ne motim praznik sam po sebi nima neke globine ali verske osnove, pac pa je bolj tako kot valentinovo - praznik izumljen s strani trgovcev. Po tem ko ze vsi nakupijo darila, trgovci dajo super znizanja... in karavane ljudi zopet derejo v trgovine. Meni se ni dalo niti dvigniti riti s kavca.

Se dva dni, pa greva na dopust v Novo Kaledonijo... majhen neodkrit bisercek le dobre 3h leta vzhodno od Brisbana.

Application approved

2009-12-21T09:18:00.005+01:00

Danes sem prejel v pisemski nabiralnik spodnjo pismo, s katerim mi Senator Chris Evans sporoca, da je bila moja aplikacija za Avstralsko drzavljanstvo odobrena in mi cestita . Uradno pa mi bo podeljeno, ko opravim zaprisego, verjetno bo to na Australia Day, 26/01/10 .
:)

Poletje, oh to poletje

2009-12-14T09:56:00.004+01:00

Tako... uradno Aussie poletje se je v Avstraliji zacelo. Ni ga lepsega kot 32 stopinj celzija in 80% vlaga. 5 minut po tem ko stopis izpod hladnega tusa se ze pocutis svinjskega kot prasic.

Ni panike ko pa imamo v hisici klime. Sedaj pa bom prosila za nasvet kogarkoli, ki ima kaj pojma o klimah. Glavna klima pri nama haz lozt itz kapaciti. In klicem serviserja da pride in nafila hudica z plinom, ker pac dvomim da je bila ta klima v vsem svojem 10-letnem zivljenju kdaj servisirana. Kompresor dela, ventilatorji delajo, hladi ze... ali ne bas mocno (ne pride pod 26 stopinj), hence, sklepam da ji je plin al ven pobegnu al pa da se plin z leti pac "obnuca". A je loh se kej drugega narobe? Nah... klicala sem neke genericne serviserje, ki colajo $85 call out fee in potem za vsakih 15min dela dodatnih $45, ce rabijo material spet dodatno racunajo. Duh... to pa je malo drago. Specializiran aircon guy je reku da jo za $140 spuca???? WTF?? Pucam jaz klimo sama, jebote. In potem, ce je treba plin nafilat je to od $100 - $150, odvisno od velikosti klime. A mi laiki res tok bedno spucamo?! Multiply that by 6, kolikor je klim u bajti pa se najinemu ubogemu landlordu verjetno ze bolj splaca en ducted sistem nabit na podstreho.

Evropske emancipirane babe zgleda u Avstraliji trpimo, ker nobenemu ni nikoli jasno, da Evropejci kdaj pa kdaj tud sami kej posraufamo in pol bi nam kar use lepo mastno zacolal.

Praznicno vzdusje po Avstralsko

2009-12-02T09:57:00.003+01:00

Tako, pa je spet december, mesec praznovanja in druzenja. Ce se kdo sprasuje zakaj od mene kaksna dobra dva tedna ni bilo glasu naj povem da me je potolkel en tropski virus in sem bruhcala in kozlala kakih 10 dni skupaj. Imeti vrocino v soparni vrocini ni nic kaj prijetno. Zdaj sem kul.

Odkar sem si kupila motor in opravila izpit se pocutim kar prerojeno. Z Rudijem sva se podala tudi v nakup in si kupila poletni jakni, ki sta veliko bolj primerni za tukajsnje podnebje. V prejsnjih jaknah si se namrec skuhal od znotraj. Motor lahko prakticno parkiram takoj za stavbo v kateri delam, da ne omenjam tega da v sluzbo pridem vsaj 15min hitreje kot z avtom, ker se lahko na semaforjih prerinem cisto naprej. Cagerji (avtomobilisti) me verjetno sovrazijo in kaksna zivcna baba kdaj pa kdaj kar trobi v tri krasne.

Danes imamo v sluzbi bozicno zabavo in gremo v bliznji establishment na kosilo in igrat lawn bowls, bosonogi. To je nekaj takega kot balinanje na travi - aktivnost, ki bi jo tipicno pripisali penzionistom, a je po drugi strani primerna tudi za intoxsicirane mlajse osebke. Slip slap slop pa bo. Zaradi health & safety se po zabavi ne smemo vrniti na sluzbeno mesto... da se ne bo kdo slucajno pijan zvrnil po stopnicah. Vceraj me je sodelavka tudi slikala s fotoaparatom za nek feature na department intranetu... kao najmlajsa solution architectka pa se babez po vrhu. Yeah, I must be a geek godess or something.

Moj sivalni hobi tudi dobro gre in sem si naredila ene poslovne hlace, ki mi tako dobro stojijo da dol pades. Nato sem naredila se en ultra fancy top na katerega sem totalno ponosna, ker sem ga sivala kaksne tri tedne skupaj in sem se naucila en kup novih tehnik. Februarja zacnem z sivalnim tecajem pri odstekani sivilji, komaj cakam. Trenutno pa zahvaljujoc Rudijevi mami, ki mi je poslala en kup Burda revij z vzorci, sivam poletno bluzico iz rumeno-zelenega bombaza z vezenimi rozicami.

Zanimivost

2009-11-05T10:37:00.002+01:00

Pravkar sem se malo sprehodila po hisi in ugotovila da imava trenutno v uporabi 6 racunalnikov. Od tega je en namizni (moj), en server, en netbook, vsi ostali pa so prenosniki. Ne vem zakaj me to nekako spominja na studentske dni.

Se druga zanimivost pa je... da je na najino ime pisanih 5 vozil, mogoce celo 6. En avto, en 4WD, dva motorja in en (manjkajoci) ute in mogoce tudi ze davno prodani motor, ki kot kaze (celo vecnost) ni bil prepisan na novega lastnika.

Trenutno imava samo 3 macke... tukaj torej nic posebnega.

Danes sem sla do zdravnika na cepljenje in pregled uses, ker na levo uho skoraj nic ne slisim. V usesu imam ocitno dermatitis za kar sploh nisem vedela da obstaja, srbi za popizdit, popraskat se ne mores in ker je notri vse vneto in se koza lusci nic ne slisis. Dobila sem 3. dozo cepiva proti raku na maternicnem vratu, ki je mimogrede brezplacno, proti svinjski gripi pa se nisem hotela cepiti, ker se mi zdi vseskupaj en velik bullshit.

Linky sivilja in Rudijeve igracke

2009-11-03T11:35:00.000+01:00

Ze nekaj casa nazaj sem v trgovini na razprodaji kupila ene totalno hude hlace od moje najljubse modne kreatorke Veronice Maine. Edina slaba stran hlac je bila seveda ta, da so mi bile tipicno za vsaj 5cm predolge. Tako so hlace dolgo lezale v omari in vsakic ko sem jih videla sem si rekla da jih moram skrajsat. Ko sem jih koncno prijela v roke in zacela sivati rob sem ugotovila da bom porabila tocno en teden, da skrajsam eno hlacnico, ce seveda zelim naredili lustne male sive. Cisto sem popizdila in preko interneta narocila sivalno masinco za $30. Ko je masinca prispela po posti, je bila seveda taksna da je bil edini kovinski kos na njej igla, a imela je pedal in 5 razlicnih sivov in hlace sem zarobila kot mojster. Nevem zakaj a zaobjel me je strasni val navdusenja nad sivanjem in sem popravila se Rudijeve razparane hlace, mojo kiklo in nekaj drugih kosov oblacil. Nato me je picilo da bi sesila nekaj cisto novega in odsla sem v neko zabaceno trgovino z blagom sredi Logana. Ko sem prisla tja, sem mislila da sem prisla v Meko. Imeli so vse vrste blaga od navadnega bombaza, jeansa, svile do metalnih fancy tkanin... vse skupaj poceni kot sto mater. Kupila sem torej nekaj blaga, zadrge, cvirne in vsega boga.

Po nekem cudnem nakljucju sva sla z Rudijem tisti vikend k prijateljem na BBQ, kjer mi je Anita povedala da je kupila masino da bo svoji hcerki sesila nek kovter al kaj jaz vem kaj in da te masine nic vec ne uporablja ker je z otroci prevec dela (hvalabogu da me to se vsaj 10 let ne caka). Ker sem spila ze nekaj cidrov sem bila cisto korajzna in sem vprasala z izposojo sivalne masine, ki je veliko bolj napredna od moje plastic-fantastic igrace.

V dnevni sobi je torej zrastel moj sivalni studio in Rudi se je pac moral sprijaznit s tem. Po nekaj bolj ali manj uspesnih projektih sem skupaj spravila dva topa in dvoje hlac. Navodila in vzorce sem nasla kar na internetu in z malo prakse sem ze veselo sivala vse zivo - od zadrg do gumbnic.

Masino sem hotela odkupiti od Anite pa je zal ni hotela prodati (ceprav je ne uporablja - kdo bi razumel zenske). Torej je bil edini logicni korak da preljubo masino vrnem in kupim svojo. Z Rudijem sva sla v specializirano stacuno, kjer so mi pokazali nekaj modelov, a sem se ze na prvi pogled zaljubila v zgornjo Brotherjevo NS20 digitalno sivalno masino (pa ne zato ker je pinky). Masinca je v primerjavi z staro mamino masino, ki sem jo kvarila kot otrok in mami kravzljala zivce, pravo cudo tehnologije.

Ker sem si jaz kupila igraco, me je seveda Rudi zvlekel v sosednjo trgovino in kot otrocek cepetal, da bi imel pa nov TV... okay, pa naj bo, tastar je itak ze star pa se analogen. In tako je nov dom dobila se Samsungova LCD televizija... in glej ga zlomka, se najbolj sem je vesela jaz, ker je digitalna in je slika na njej po novem kristalno jasna. V Avstraliji so namrec pred kratkim lansirali digitalne HD kanale. Tak da loh sivam in gledam svoje soap opere kot tipicna gospodinja. Manjka samo se pes in hisa z belo picket ograjco. Nah... just kidding.

P.S. Poroka v decembru je prestavljena za nedolocen cas, ker Rudi zal ni uspel dobiti dovolj dopusta. Jaz se prov nic ne sekiram, ker greva namesto tega mendrat pesek na koralne otoke.

Lenoba? Mogoce se mi pa samo prevec dogaja...

2009-11-03T09:22:00.003+01:00

Ne, niso me v sluzbi cisto zalozili z delom, niti se nisem vdrla v zemljo. V preteklem mesecu ali dveh se mi je enostavno dogajalo prevec stvari in sem blog kar malo zanemarila. Numero uno: vreme v Avstraliji je trenutno fantasticno in oblacek na nebu je prava redkost. Septembra sem se koncno spravila delat izpit za avto in ko sem enkrat to opravila, sem sla se po learners permit za motor.

Naslednji korak je bil seveda nakup moje nove mrcinice, ki smo jo po familiarni tradiciji poimenovali Barbie. Je Honda CBF 250, fajn gre in prov lustno brenci. Zanjo sem placala $4600, kupila sem jo od ene middle aged tetke iz outbacka, ki je na njej naredila samo 5000km. Nekaj osnov mi je sicer pokazal Rudi, vendar pa tako ni slo naprej in sem se odlocila da si poiscem instruktorja. P.S. v Avstraliji ni nujno da delas voznjo preko avtosole, lahko te uci kdorkoli, ki ima open licenco za zeljeno kategorijo vozila.

Opravila sem torej vseskupaj nekih 12h voznje in ker je moj instruktor rekel da sem naravni talent, sem bila hitro sposobna opraviti vse vaje brez tezav. Vaje vsebujejo slalom, osmice, super pocasno voznjo, kontrolirano zaviranje, zaviranje v paniki itd. Skratka to je bilo to, neko skisano nedeljo sem sla opravit test in sem sedaj ponosni lastnik odprte licence za avto in resticted licence za motor. Mislim da se od tistega dne se nisem peljala v sluzbo z avtom... z motorjem se namrec pride veliko hitreje pa se parkiranje je enostavno. Seveda so sedaj obvezni tudi vikend izleti z motorjem.

Oranzno nebo, modro sonce...

2009-09-23T09:08:00.003+02:00

Danes zjutraj je nebo izgledalo oblačno. "Hja, skoda... eden tistih deževnih dni bo", sem si mislila. Ko sem se peljala v službo se mi je vendarle začelo dozdevati da mogoče ne bo deževalo, pac pa bo le peklensko vlažno. Nekaj čez 10h dopoldne se je vidljivost začela zmanjševati in do kosila je nebo postalo povsem oranzne barve, da je bilo kar strašljivo. Vidljivost je bila zelo nizka, komaj do sosednje stavbe si lahko videl, obzorje centra mesta pa je izginilo v oranžnem puhu.

Vzdušje v pisarni je bilo čemerno in da bi se malo zrelaksirala sem sla ven na "luft", ki ga ni bilo. Zrak je bil nabito poln prahu in težko se je dihalo. Nos in oci so pekle, da me je začela boleti glava in sem jo prav hitro popihala nazaj notri. Pravo presenečenje pa je bilo na nebu. Sonce se je namreč spremenilo v zamegljeno modro kroglo.

Da pojasnim situacijo... jugo-vzhodni del Avstralije od NSW do SEQ je zajel peščeni oblak, ki je do sem prisel iz južne Avstralije, kjer imajo že več let sušo. Močni sunki vetra so v nebo dvignili enormne količine puščavskega prahu, ki je tipične oranžne barve.

Vec o tem dokaj redkem dogodku si lahko preberete na internetu ali pa si pogledate fotografije tukajle:
A dust storm has deposited fine red dust onto Brisbane

Citizenship test

2009-08-20T23:25:00.003+02:00

...je uspešno opravljen. Dober teden nazaj sem se preko telefona prijavila na državljanski test, kjer so mi povedali da izpolnjujem pogoje od 12. avgusta naprej, vendar je potrebno zaradi velikega interesa čakati do 6 tednov na termin. V sredo so me okoli kosila poklicali, da imajo nepričakovan prost termin naslednji dan. Ponudbo sem sprejela in si zvečer temeljito prebrala knjižico "Becoming Australian Citizen", ki je na voljo preko interneta tudi v PDF obliki.

Potrebno si je zapomniti nekaj ključnih podatkov o pravicah in dolžnostih državljanov, o vrednotah, o zgodovini Avstralije, ključnih dogodkov, pomembnih oseb in državni ureditvi.

Na test sem prinesla osebne dokumente in ker sem bila malo nervozna mi je prijazna uslužbenka ponudila, da grem test pisati kar med tem ko ona izpolnjuje papirje. Usedla sem se za računalnik in z lahkoto odgovorila na 20 vprašanj v 3 minutah (casa imas 45 minut). Test sem uspešno opravila, le na eno zgodovinsko vprašanje sem odgovorila narobe, vendar ne vem katero.

Sedaj moram le se predložiti rojstni list v angleščini in lahko zaprosim za državljanstvo.

V službi so mi vsi čestitali in imeli smo mini morning tea, da smo proslavili. Vse aussije je seveda zanimalo kakšna so vprašanja. Nekateri so dejali, da verjetno vem vec o zgodovini Avstralije kot povprečen Avstralec. Vprašanja so bila na primer:

Katerega leta so prvic izobesili Avstralsko zastavo?
Na katerem dogodku je zmagal konj Phar Lap?
Kateri del drzavne uprave lahko formira skupina suburbov?
Kdaj se je začela kolonizacija Avstralije?
Kateri state je največji glede na površino?

Direktor in direktorica

2009-08-10T03:24:00.006+02:00

Ce nauste pridni vas bo g. direktorca za usesa

Cas oddaje davčne napovedi je zopet tu. V tem casu je človek seveda raje reven kot bogat, da ga ne boli glava. Ker sva v preteklem letu delala kot zaposlena lahko davčno napoved oddava le kot fizični osebi. Nekaj olajšav seveda imava... kot npr. zdravstveno zavarovanje, šolnine, donacije in podobno. Kljub vsemu pa so nama sodelavci svetovali naj povprašava računovodjo. Ker oba delava kot contractorja, je računovodja svetoval, da odpreva svojo firmo, to je taprav 'pty ltd', namesto 'sole trader' saj lahko tako kot davčno olajšavo uveljavljava tudi stroške za nakup opreme, promocije in podobnega. Dobiček podjetja je seveda obdavčen z 30% kar je precej manj kot okoli 45% davek na dohodek fizične osebe.

Tako sva postala gospod in gospa direktorica :-) Zdaj počasi razumem zakaj je moja mama računovodkinja kdaj cisto histerična. Meni se tudi ze počasi mesa od vnašanja in izdajanja računov v tem gnilem računovodskem programu MYOB. Se dobro da računovodja poskrbi za plače in ostala tax jajca, jaz pa samo basic knjigovodstvo delam.

Zima zima... zelena

2009-08-10T02:14:00.002+02:00

Ne vem ali sem se malo polenila, ali pa se mi ob vikendih prevec drugih stvari dogaja in zato malo manj pisem na blog. V Avstraliji je se vedno zima, ki pa seveda izgleda nekako tako kot maj ali september v Evropi. Iz najhujsega smo ven in dolge rokave je treba obleci le se zjutraj in zvecer.

V zadnjem mesecu se je tempo v sluzbi malo upocasnil, ker smo koncali projekt, uspesno seveda. Rudi pa je zamenjal sluzbo in sedaj dela za IBM... torej se mora malo izkazati. Ob vikendih imava precej standardno rutino... moja nogomenta tekma in ostalo, kaksen BBQ vmes itd.

Zadnjic sva sla v Officeworks (mega-papirnica) in na eni izmed polick sem zagledala lustno digitalno video kamerco. Sicer sem totalni amater in se na posnetkih pretezno znajdejo macke, ce so le pripravljene sodelovati, vcasih pa tudi kaksni veliki otroci z velikimi igracami v adrenalinskem parku:

Sicer pa bo Rudi kaj vec napisal o big boys with big toys.

Diamonds are forever!

2009-07-10T11:58:00.003+02:00

Nekega lepega večera mi je Rudi rekel da ma eno malo darilce za mene. V trenutku sem se razburila kot majhen otrok in ce bi bila psicek bi mi repek verjetno zacel noro migati od veselja. Rudi mi je naročil da zaprem oci, medtem ko je nekaj brskal po garaži. Potem je prilomastil nazaj in mi rekel da lahko odprem oci. In kaj zagledam! Rudija kako kleci poleg mene z najvecjim moznim nasmehom na obrazu in mi pod nos moli prstan z ogromnim diamantom. Popoln... kot iz sanj. Jep... poroka bo!

Selitve

2009-07-02T16:08:00.002+02:00

Evo, spet selimo. Tokrat za spremembo samo prijatelje, Matt in Tes sta se odlocila preseliti v novo hiso na North side-u, pravita, da je sedanji apartment premali za dve macki. :)
Najin lease se iztece konec leta, pa bova videla, kaj bo, ali podaljsava ali kupiva hiso, bo kar bo.
Se spomin, ko sva se prvice selila, sva imela dva kufra robe, naslednjic pol tovornjakca, nazadnje pa, akhm, 3 tovornjake pa 7 prevozov z 4wd. Krame polna hisa, ce se sedajle selive, lahko se kaka dva tovornjaka dodam k stevilki. Vecja kot je hisa, vec robe se nabere.
Anyway, sobota bo delovni dan, bodo hotdogi pa kava cakala, pravita. Zenske sta se pa odlocile, da gresta raje nakupovati cunje, midva bova pa delala, damn.

Pocasi lezemo proti 2. obletnici

2009-06-08T02:30:00.003+02:00

Počasi se bližava drugi obletnici najinega bivanja v Avstraliji. Se dobra dva meseca. Retrospektiva je seveda skrajno zanimiva, kar vedo tudi redni spremljevalci tega bloga. Od začetne navdušenosti, urejanja osnovnih življenjskih zadev kot so stanovanje, služba, Medicare kartice, bančni računi, učenja angleščine, prilagajanja na novo življenje, do prvih opeklin, negativnih izkušenj, kriminalke tako rekoč, naukov življenja, do vzpona, napredovanja v karieri, finančne stabilizacije, roadtripov, navezovanja novih prijateljstev in tako najprej.

Po dveh letih bivanja se kvalificirava za pridobitev državljanstva in tu sem se malo zamislila. Dve leti sta za nekatere dolga, za druge kratka doba. Zanimivo se mi zdi, da imam občutek, da je minilo v tren oka, a obenem se počutim skoraj tako kot da tu živim ze celo večnost. Tu sem doma.

Nekateri bi rekli, da v meni ni ljubezni do domovine, da v meni ni patriota. Delno res. Medtem, ko mi dol visi za politiko, da se v marsičem ne strinjam s tem kaj se s Slovenijo dogaja, mi je vendarle mar za narod, za kulturo in splošno dobrobit Slovencev. Avstralci me pogosto vprašajo, da jim povem kaj v slovenščini, da jim povem kaj o Slovencih in Sloveniji, da jim povem kaj o kulinariki. Takrat mi besed prav gotovo ne zmanjka in ze marsikoga sem peljala na virtualni tour Slovenije preko interneta. Mislim, da če bi imela otroke, bi jih prav gotovo učila slovenščine, dvojezičnost ni nikoli slaba stvar.

A Slovenija ni edina, ki je v mojem srcu, kajti zanima me tudi prihodnost Avstralije in Avstralcev in tudi tu me boli, ko vidim kje sistem ni popoln in tudi tu se najdejo pokvarjeni ljudje, ki izkoriščajo luknje. Zaenkrat do tega se nisem upravičena, a lahko rečem, da sta v mojem srcu dve domovini. Ena nativna in druga pridobljena.

In tu bom počasi zaključila. Ker slabosti v posedovanju dvojnega državljanstva zaenkrat ne vidim, mislim, da ni ovir za pridobitev avstralskega. Potrebno bo opraviti državljanski test in zaprisego. In to je to kolikor vem.

Maaaamaaaa... poslji tople stumfe

2009-06-02T13:36:00.005+02:00

Junij, zima, junij, zima... nekako ne gre skup. Ohladilo se je in ze veselo zgeva klimco, da nama je toplo. Ko sem sla v sluzbo je bilo sonce in toplo, ko sem koncala je bila ze noc in mrzlo kot hudic. Da ne omenjam tega da so v stavbi kjer delam pozabili preklopiti klimo na "zimsko" stanje in je mrzlo kot v industrijski hladilnici. Cisto premrzlo za moj okus. Pa druga stvar ki je v zimskih mesecih skrajno moteca je tropskih komaj 10.5h svetlobe na dan. Sonce zaide ob 5h popoldne... ~~pozimi~~ poleti ob cca 7h zvecer.

Tople stumfe rabimo, to je to.

Auto drama

2009-05-24T05:16:00.004+02:00

Pretekli teden res nisva imela srece z avtomobili. Ko sem sla v sluzbo, sem avto parkirala v stranski ulici kot vedno. Stisnjenega ob rob kolikor je le mogoce. Ko sem se zvecer pripeljala domov pa sem opazila, da ga je nekdo posteno trescil in mi razbil zadnjo luc. Ah... casi gentlemanskosti in postenosti so mimo, torej kaksnega listka z telefonsko stevilko ni bilo za pricakovati.

Rudi pa je sel sredi tedna na faks z Pajerotom, tankal poln kesel bencina in se povsem normalno pripeljal domov. Naslednje jutro avto je avto vzgal in je le bolno kasljal. Hmm... weird. Najprej sva mislila, da je tankal bencin z vodo, ker je pac tako dezevalo. Avto mu je po kakih 15 minutah uspelo spraviti v garazo. Upala sva da se bo odcedil in posusil in spet veselo delal. Naslednji dan ni bilo nic bolje, kvecjemu slabse, masina je delala a je proizvajala le sibko kasljanje, kot da pol cilindrov ni delalo. Da sva dala avto v garazo je bilo pravzaprav malo neumno, ker tako nisva mogla poklicati tow trucka, da ga pelje do mehanika. Tri in pol tonskega dzipa pac ne mores spustiti po klancu navzdol brez garancije da bo masina in s tem tudi zavore delovala. Pa sva poklicala mehanika, ki pride kar k tebi na dom. Decko je avto razmontiral kar v garazi in ugotovil, da je kapljico po kapljico puscal hladilni sistem in namocil vse senzorje.

Ah... kaj cmo, takle mamo.

Da pa druzine in prijateljev ne bo skrbelo naj zopet poudarim da zaradi poplav nisva prizadeta. Najhujsa stvar ki se je prejsni teden zgodila, je bilo to, da je pri nas v sluzbi voda v potoku tekla po jasku za dvigalo in poplavila kletni del jaska. Nekaj casa smo se tako vozili gor in dol po v namocenem liftu in pac nismo sli v klet, potem pa je vrli hisnik sklenil da je poplavljen lift vendarle prenevaren za health & safety, da ne bo kdo upravnika stavbe tozil, ce mu spodrsne ali pa ce koga skuri elektrika in je lift izklopil.

Playing soccer... em... rugby

2009-05-18T00:02:00.004+02:00

V soboto smo imele bejbe spet fuzbal tekmo. Phew... dlje casa kot igram ta sport, raje ga imam. Spehec v nogah mi spet pocasi puhti.

No, na tekmo sem uletela malcek pozno in coach me je takoj poslal na igrisce. Igrale smo proti zloglasni ekipi iz Beenleighja. Po domace povedano - bogani. Punce so vrescale, skoraj vse pa so bile kot 3-delne omare. Moje igralke so me opozorile, da naj se jih ne ustrasim. Kako hudica naj se ne ustrasim teh juggernautov. Tecem proti zogi, bam jo fasem z leve, z desne in se od uzadaj, naredim dvojno salto in priletim na tla. Auch, boli koleno, boli rit. Ref ne zapiska, igra gre dalje. Ista situacija se ponavlja vsakic ko se zazenem za zogo, me odbije kot pinball zogco. Dost mam tega, ob naslednjem sprintu se otrdim kot skala in pokosim par omar, nato salta cez njihovo igralko, obe se zloziva po tleh. Ko si trd, nisi vec bouncy, si bolj kot kegel, spustim en fuck. Ref zvizga in pride do mene, namiguje da sem naredila favl pa da ne bo zvizgav ker sva ble obe grobe pa da naj malo manj preklinjam. Ja kaj se. Naredi en dropball, omara se zazene a ni prevec okretna, dobim zogo in fasem omaro iz desne. Zakaj ni piskal tokrat.

Ob polcasu mu punce razlozijo da je ref pravzaprav coach od nasprotne ekipe. Hmm... to pa ni ravno posteno, si mislim.

Igra se je tako nadaljevala do konca. Prekleto, navajena sem igrati fuzbal, ne pa rugbya. You know, the point is in the feet, skills with the ball, not brute force. Beenleigh je sicer zmagal z 1:0 kar je ubistvu dobro za nas, ker je ta ekipa zmagala vse tekme do sedaj in zabili so vec 10 golov, sami pa so kasirali samo 1. Danes sem plava od glave do pet, ramenski obroc imam prav gotovo skompresiran, a sem pravzaprav vesela da nimam polomljenih vseh kosti v telesu. Upam da naslednjic dobimo uradnega refereeja.

Fashion statement

2009-05-11T12:11:00.002+02:00

V soboto me je Rudi končno uspel zvleci v shopping center. Preganjal me je brez pretiravanja kar nekaj tednov - je namreč ze skrajni cas, da si kupim nova očala. Sprva sem nameravala okvirje poslati v Slovenijo, da mi zamenjajo stekla, ker sem namreč sla v OPSM in so mi dali quote - $280 za menjavo stekel, cisto navadnih brez kakršnikoli filtrov. Too much.

Ker pa sva lani vzela private health insurance mi pretezni del stroškov z očali pokrije zavarovalnica.

Sla sva torej v prvo optiko - Optical Superstore. Na televiziji se oglašujejo kot 100% aussie company in besno pljuvajo cez Specsavers. Okay... imeli so nekaj luštnih okvirjev in sem si enega izbrala. Ko sem odšla do pulta so tam delale sam Kitajke. Rudi je takoj omenil, da je bila "tamala" dobra ker je imela super ogromne joske... kaj takega zenske pac ne opazimo tako hitro haha. Hotela sem da mi dajo ista stekla kot jih imam v obstoječih ocalah pa je prodajalka rekla da to ne bo slo, da rabi recept. Ker sem pregled ze delala v OPSM, je poklicala tja, kjer so rekli da nimajo casa. Torej je Kitajka hotela, da se enkrat delam pregled pri njih in seveda za to plačam. Ja pa kaj se.

Le nekaj korakov naprej je bila optika Specsavers in bila sem precej vesela, da sem sla pogledat tudi tja. Ker so namreč prodajali dvoje ocal za ceno enih in sem si tako lahko izbrala se sončna očala za isto ceno kot bi jo placala v Optical Superstore. Kul... izberem torej dva lustna okvirja. Prodajalca so napotili cez hodnik v OPSM povprašat za moj prescription. Pa so v OPSM očitno nekaj zasrali ko so delali pregled in niso vnesli podatkov za očala, pac pa samo za lece. Specsaverji so mi torej ponudili da mi zastonj naredijo hiter pregled, da bodo stekla res natančna.

Ko bodo očala pripravljena jih lahko pridem iskat... to pa v Avstraliji traja malo dlje kot smo navajeni v Sloveniji. Pri svojem bivšem optiku sem "umetne oci" vedno dobila v roke ze naslednji dan in mi tako ni bilo treba "slepi" bluziti po svetu. V Avstraliji pa to traja vsaj 7-10 dni, ker vsa stekla vgrajujejo v Sydneyu oz. v večjih centrih, čudno a tako je.

V ena očala sem si dala vgraditi lece s crystal clear filtrom, da bodo boljša za delo z računalnikom, v druga očala pa transitions stekla, ki spreminjajo zasencitev glede na kolicino svetlobe in bodo tako lahko tudi soncna ocala.

Are ya girls working?

2009-05-10T02:37:00.003+02:00

Z sodelavkami v službi se krasno razumem in gremo sem pa tja kdaj kakega pokadit za stavbo. Prejšnji teden pa se nas je zbralo na kupu malo več in smo sle med odmorom za malico kakih 200 metrov down the road v lokalni supermarket po sendviče. Ker je bilo luštno vreme, sonček itd. smo se sedle na klopco za supermarketom. Ta klopca je cisto navadna, lepo urejena, poleg nje je telefonska govorilnica in supermarket, čez cesto pa pivnica. Ko smo tako jedle malico in kadile cigarete se je poleg nas ustavil prvi ute, ki je nekaj minut samo pogledoval proti nam in nato odpeljal. Pripeljal se je drug avto ki se je ustavil kaka dva metra stran, spet čakal.... in odpeljal. Pa se pripelje tretji ute, z smetiščem na prikolici, spet čaka in pogleduje proti nam. Meni je bilo sicer kristalno jasno kaj se dogaja, ker sem dekleta na tem voglu videla ze prej. Pa vendarle smo bile vse nadpovprečno lepo urejene in s službenimi karticami okoli vratu.

Pa očitno temu tradiju ni kapnilo, in je odprl okno avtomobila in najbolj čedno svetlolaso dekle vprašal če "delamo". Priceless... izrazi na obrazih sodelavk so bili presenečeni in skupaj smo bruhnile v huronski smeh.

Pig flu

2009-04-30T11:24:00.003+02:00

Ma kaka drama no! Včeraj sva se z Rudijem simultano zbudila sredi noči in oba letela na WC. Ti šment... napadla naju je gripa. Medtem ko se jaz se nekako držim pa je Rudija zvilo kot norca in je bil do jutra tako vročičen, da se nisem mogla stiskati k njemu. Jaz sem šla v službo in se počutila kot drek, kihala kot mačka in verjetno okužila še vse sodelavce, ki se delajo norca iz prašičje gripe in medijske galame. Vsaj krohotali smo se na to temo in prišli do ugotovitve, da bi me zdravstveno osebje gotovo nemudoma strpalo v karanteno, če bi se spravila kam leteti z letalom.

Po drugi strani pa se tolčem po glavi in preklinjam ker mi en mesec nazaj ni kapnilo, da bi denar investirala v farmacevtske korporacije. Saj je bilo menda za pričakovati, da se bodo v teh "kriznih" časih gotovo spomnili nečesa po vzoru ptičje gripe. Mogoče pa samo preveč Crichtona berem (op.a. State of fear).

Zima je prisla

2009-04-27T23:28:00.003+02:00

Danes zjutraj sva se zbudila v chilling jutro. Ma je bilo tako mrzlo, da ko sem skočila iz postelje, sem nemudoma oblekla trenirko in jopico. Google weather pravi da je zmrzljivih 12 stopinj celzija... brrr.

Pa se malo o drugih zadevah ki se dogajajo...
Ze nekaj tednov nazaj je v kuhinji iz predela med steno in stropom padel dol del okrasne letvice. To sem sporočila landlordu, ki se je bil navdušen nad tem, da zadevo popraviva sama, ce sva le pripravljena in nama bodo povrnili stroške za material. Včeraj sem torej imela tradie day in sem se z velikim veseljem odpeljala v Bunnings po nakupih. Kupila sem tekoče žeblje (gradbeno lepilo), kit maso, penzelj, silikon pistolo, en spohtel, smirgel papir, belo barvo in plinski spajkalnik za Rudija. Letvico sem strokovno zalepila nazaj na svoje mesto in ko se posusi, jo bom se pokitala in pofarbala. A sem pravi domač mojster al ne.

Medtem pa sem Rudija nagnala predelat pet feeder. Kupila sva namreč tako posodo na timer, ki avtomatsko odpre en prekat z mačjo hrano ob 5h zjutraj... tako da mačke niso tečne zjutraj in da nama ni treba vstati iz postelje. Pet feeder je imel le manjši problem - ker deluje na baterije in mora vsak dan zavrteti posodo, ki je precej tezka, so se baterije kaj hitro spraznile. Rudijeva stromarska naloga je bila torej, da vse skupaj zveze, da bo delovalo na adapter in ne bova potrebovala baterij.

Pa se druga malenkost. Dobila sva obvestilo o porabi vode in sva prav zgledna. Najino gospodinjstvo je v preteklih 3 mesecih v povprečju na dan porabilo le 108L vode, medtem ko je trenutna tarča 170L vode na osebo na dan.

Avstralske nadloge

2009-04-26T15:00:00.005+02:00

Eno najbolj pogostih vprasanj, ki jih dobim od ne-ozzijev je, ali sva imela ze kaj izkusenj z raznimi avstralskimi cudnimi zivalmi. Torej, da razjasnim, ozziji se najbolj bojijo sledecih zivali:

Funnel web spider, posebej pogost v Sydneyu, u iber strupen, in pa, zaradi cesa se ga res bojijo, zelo napadalen in psihopatski

Blue box jelly, ravno danes je ena od sorodnic usekala plavalca

Ampak tele zadeve so zelo redke, however, glavna nadloga so pa MRAVLJE, se posebej Green ants, napadalne, pa usekajo tako, da te kr v zrak vrze, pa povsod jih je polno.

Danes sem bil z prijatelji na bike turi do NSW, in sem se na poti nazaj ustavil, ker mi je bencina zmanjkalo. Ustavil sem se, in dal celado na tla za kako minutko, nato je motor spet vzgal, dal celado na glavo, in..... aaaaaa, celada polna mravelj, ki so me zacele pikati v glavo. Vsak pik se cuti, kot bi te osa usekala, in ko sem spravil celado iz glave, je bilo ene 30 mravelj noter.
Tako da, mravlje te tukaj ob zivce spravlajo, ne pa stereotipne avstralske zivali, kot so kace, pajki,...

Social life

2009-04-26T03:16:00.003+02:00

Phew... odkar sem prišla iz bolnišnice mi socialnega življenja res ni manjkalo. Od BBQ-jev, večerij in vsesplošnega druženja.

V službi mi tudi odlično gre in smo prvi del projekta - pisanje design specifikacij ze zaključili. Glej ga zlomka, vsi moji dokumenti so bili brez težav odobreni in tudi quality assurance ni imel pripomb kar se tice slovnice in pravopisa v angleščini, kar je dober znak. Očitno znam pisati dobre poslovne dokumente in je bil le moj prejsni manager en velik asshole, ki je imel stalno neke pripombe glede moje angleščine. Ironija v tem je bila, da je bil Nemec in tudi sam ni vedno 100% pravilno uporabljal angleščine. S polno paro smo torej skočili v implementacijo in moram reci da neizmerno uživam, ker projekt končno zanje rezultate, ki se jih da videti. Samo kodiranje pa je po mojem mnenju zelo sproščujoča dejavnost.

Sodelavci so zelo prijetni in pisarna je precej multikulturalna. Delam celo z punco, ki je po rodu Hrvatica in s tipom, ki je Bosanec tako da raznoraznih sočnih pisarniških šal ne manjka. Predstavili so mi tudi koncept "liquid lunch"... ce si predstavljate, se gre na tak liquid lunch ob petkih, hehe. Ker je pisarna tipično avstralska se tudi obvezno praznuje vse praznike in pomembne dogodke. Ob takih prilikah imamo catering z obveznimi slaščicami, baloni in klepetom.

Nazaj med zdravimi

2009-04-17T10:49:00.003+02:00

No menda so spremljevalci bloga opazili da nekaj časa ni bilo novih objav. Razlog: zdravje in menjava službe, pa mi je nekako zmanjkalo časa in inspiracije za pisanje.

En teden sem bila v bolnišnici, tokrat privatni zahvaljujoč mojemu top-cover zdravstvenemu zavarovanju. Medtem ko sem se lani spraševala v čem je vrednost privatnega zavarovanja in ce se splača, lahko danes z gotovostjo trdim da se izplača četudi si sicer povprecno zdrava oseba in pri denarju. Ugodje in kvaliteta ter moznost izbire zdravnika, ki ti jo nudi privatna bolnisnica seveda prekasa javne. Zahvala gre tudi prijateljem, ki so me v bolnisnici obiskali, da mi ni bilo dolgcas in seveda neizmerna podpora Rudija.

Med drugim sem si uredila lustno skatlico za tablete in cisto nov narocniski telefon. Kot kaze sem vendarle "kreditno sposobna" saj mi je Virgin Mobile odobril aplikacijo za mobilni telefon brez kakrsnihkoli komplikacij kar online. Novi telefoncek je Samsung F480, ki je neke vrste "ponaredek" iPhona, z touchscreenom brez tipkovnice. Kljub skepticnosti na zacetku sem ugotovila da je uporabniski vmesnik skrajno kul in veliko bolj prijeten, ker se da vse delati z prsti in stylusa sploh ne potrebujes. Razlika v primerjavi z mojo staro predpotopno pre-paid Nokio.

Razno #1

2009-04-12T03:10:00.006+02:00

Tale zadnji mesec je bil precej poln, na obisku sva imela studenta iz Slovenije, ki je odsel nazaj po 3 tednih, Alenkinega oceta in se dva backpackerja, ki sta potovala naokoli, tako, da je bila hisa vedno polna .
Prvic smo sli tudi na North Stradbroke Island, morem reci, da sem bil po eni strani pozitivno presenecen, kako lep in miren otok je, po drugi strani sem pa pogresal kaj vec 4WD stezic.
V zadnjem casu so minerji, ki pridobivajo cirkon in druge surovine iz peska, zaprli vecino otoka v notranjosti, vkljucno z vsemi dobrimi 4wd tracki.
Alenka se vedno dela kot contractor za Goverment, jaz pa ugotavljam, da je University of Queensland prekleto zahtevna, in da moram vloziti se vec casa v studij, pa ceprav sem izbral samo 2 coursa (law in project management) za 1 semester. Tukaj dajejo veliko poudarka na skupinsko delo, tako, da moramo delati seminarske, ki ponavadi sestavljajo vsaj 50% ocene, v skupinah po 4. In v moji skupini so poleg mene en pravi ozzy boy, pa dva kitajca, od katerih en ne govori skorej nic anglesko in vecino casa prespi, en pa komaj kaj, tako da u bistvu skoraj sama vse delava. Sux.
Se update, kako kaj z ekonomijo tukaj, namrec to me vsi zadnje case pogosto sprasujejo, Avstralija se nekako se kar drzi, ceprav je v val odpuscanj dosegel tudi nas, malce z zamudo. Nezaposlenost je v zadnjem mesecu porasla za odstotek in prognoza je 7-9% nezaposlenost do konca leta. Na udaru so predvsem minerji, gradbena industrija in pa finance. Ce pa napisem, ali se kriza vidi v realnem zivljenju, morem reci, da ne. Sluzbe se se vedno dajo dobiti, ce so dober v tem kar delas in dokazes firmi, da ji lahko prineses dobicek z svojim delom, kar je tukaj najbolj pomembno, ne pa papir o tem, da si faks naredil.

Moja nova igraca

2009-03-12T06:41:00.003+01:00

Z Mattom sva sla v soboto na Gold Coast bike expo, malce pogledati, kaj je novega na tem podrocju in zakljucila sejem z novima motorjema. Meni so vzeli stari motor v trade in za isto ceno, kot sem ga kupil, tako, da si nisem mogel pomagati. Alenkin komentar pa je bil, pa ja ne ze spet :).

Goooooaaaaalll!!!!

2009-03-07T10:28:00.004+01:00

Yep, nova sezona nogometa se je zacela in seveda sem se pridruzila ekipi - tokrat precej blizu doma. Danes smo igrali prvo grading (ocenjevalno?) tekmo v Cornubii, precej blizu slovenskega kluba. Bil je soncen dan, skoraj brez oblakov in precej vroce tako da je bilo zeloooo naporno igrati. Sonce je neusmiljeno zgalo in nasa ekipa je imela samo 11 igralk tako da zamenjave niso bile mozne. Hvalabogu se nas je ref malo usmilil in je dovolil drink-pauze tudi ob "cetrtcasih". Phew... po 10 minutah tekme sem bila ze cisto rdeca in sem ze sopihala kot stara baba - zacetek sezone je in jaz sem totalno out of shape. Nato je tekma le nekako stekla in punce smo dobro igrale. Nasa napadalka je dobila zogo, tekla proti golu, zabila totalen sus, ki ga je golmanka nasprotne ekipe presegla a se je zoga odbila... ravno meni na pot, hitro sem zasprintala in brez pomisleka brcnila zogo kot totalen profesionalec - padel je moj prvi gol ever. Od samega veselja sem kar zavriskala, ravno toliko da si nisem (zopet kot totalen profesionalec hihi) kar na mestu potegnila majice cez glavo in skoraj vse igralke nase ekipe so me pritekle objet. Wow... nas prvi gol v sezoni in se tega sem zabila jaz. Tudi letos igram v mojem najbolj priljubljenem polozaju - midfield right (sredina desno) in zato bom morala pridobiti dosti kondicije, ker ta polozaj zahteva veliko tekanja gor in dol, ampak sezona... se je ocitno izvrstno zacela. Way to go girls!!!

Zlatko: thank you thank you so much, da si me spodbujal za ta super sport. Zlezlo mi je pod kozo, totalno, in kot lahko beres na blogu se ze od lanskega leta izvrstno zabavam, obenem pa je se zdravo zame da ne dobim debele riti haha.

Time to get up-to-date

2009-03-05T05:13:00.002+01:00

Kar nekaj časa je ze minilo odkar sem opravila svoj zadnji Microsoft izpit. Vmes je Microsoft (rahlo neugodno zame) uvedel celo vrstno izpitov tako imenovane nove generacije. Ker sem ze certified trainer za Sitecore sem se odločila, da mogoče sploh ne bi bila slaba ideja pridobiti ta naziv se za Microsoftove tečaje... poučevati odrasle je namreč zelo rewarding delo.

Pa sem danes torej sla in položila 70-528 izpit, in ze študiram da bi se kar takoj prijavila se za naslednjega, da dobim naziv Microsoft Technology Specialist. Ker vem da ta blog bere tudi precej razvijalcev mogoče ne bi bilo slabo omeniti, da Microsoft trenutno (mislim da do Junija 2009) ponuja free second chance voucher in ce se ne motim le ta velja globalno. Investicija v znanje je vedno dobra investicija... verjetno ena izmed najboljših v času te "strasne" globalne finančne krize.

Zanimivo je to, da me je k certifikaciji pravzaprav privabil lusten tiskan letak na katerem je na prvi strani luštna azijska bejba, ki (predvidevam) kuca po tipkovnici

Credit History #2

2009-03-04T12:12:00.001+01:00

On the other hand here, we have a perfect "credit" candidate - Mr Rudi, who gets approved for just about anything without questions. Difference between me and him is:

He works for a true Aussie company (earns less than I do though :-) where his manager according to Australian fashion isn't so awfully busy (yeah, he has a life) and actually answers his phone calls - My manager is a German and a very typical at that, he's as busy as a bee and impossible to get on the phone to verbally confirm my employment.
Rudi is an instinctive and slightly compulsive shopper who once went and simply bought a motorcycle on a credit card... his thoughts were, "Hell, I'll use that interest free period!". - And I am the silly young girl who puts money into the savings account before she buys herself things.

Time to get serious now. I'm not hurt (except for my pride maybe) by the fact that I can't get approved for a phone account. It's not like I'll suffer because of that but my little experience in this financial jungle out there gives me a good indication in where the western world has gone all wrong about credit rating. In debt we trust so to speak and unless you're indebted to a certain degree, you mean absolutely nothing. The more indebted you are, the more they luv ya' ;-)

Credit History #1

2009-03-03T10:45:00.003+01:00

I meant to write something on the subject of credit rating, history and the current financial crisis a while ago. At that time I though I might be to bitter so I postponed it for a later time. Looks like I didn't have to wait long for another opportunity to come along to write a bit more about my financial issues which arent't really issues.

I cheerfully went to one of the mayor shopping centres near home about a week ago. If I remember correctly it was Thursday morning. My intention was to go to the post office and hand over company laptop and phone to our new employee. The issue of having to return a phone particularly bothered me as I was unable to find a petrol station that would sell Optus pre-paid starter kits. I got an idea to rather get a post-paid plan for approx $30 a month that would give me better value than a pre-paid and I would never have to bother with recharging it as you can actually arrange a direct debit to pay you phone bill. I found a couple of booths from mobile providers and what I was looking for was a plan that would give me approx. $100 of call and at leat 1GB of data, for less than $40 a month. Offerings from the big names such as Optus, Telstra and Vodafone were dull and I would have to sign up for an expensive plan to get that 1GB of data and I would also get more than $500 of calls which I don't need at all.

My eyes sparkled when I stumbled across 3 (three) shop. They had a lovely INQ 3G capable phone on offer for measly $29/month. A quick chat with the teenage sales representative there revealed that the phone was included in the cap... what a beauty. Okay, sign me up I said to the sales chick. She asked me a set of standard questions:

What's your name? Address?
Employer and employment status?
Credit cards?
...

The application started processing information and it spat out "DECLINED!" after about 15 seconds. My face droped... I was about to scream WTF, why can't I even get a puny fucking phone account?! The teenager printed a piece of paper with a reference number and advised me that there must be something wrong with my credit history, like I've defaulted on a loan or didn't pay my bills.

I called the credit reporting agency from the basement carpark and nearly ended in tears. Why can't someone who has always paid her bills on time, has a regular full time job and earns shitloads of money get a simple mobile phone account? This is beyond me but it's the way it is in Australia.

The helpful lady from Veda Advantage said she'll dispatch my comprehensive credit file, basically everything they have on me, right away. And sure enough, when I arrived home an email was waiting for me. With trembling hands I opened the PDF file and entered the password - I expected horrible data to jump into my face, telling me that I am a financial wreck indebted to my eyeballs. I actually thought that someone must have stolen my identity and abused it because I'm the new generation and use internet so much.

The document revealed nothing special... they had the details on me and they were accurate including my residential history. There was info about where I currently lived, that I had a credit card with this and that bank and what the limit was, there's also info about the mortgage enquiry that we made in November, an enquiry from the electricity company and that was about it. No outstanding loans, no defaults and no unpaid bills. I thought having a credit card was building my credit history but as it turns out, that isn't nearly helpful enough because any dickhead these days has one. To have a "good" history you must be quite seriously indebted or at least must have been in the recent past, e.g. have had a proper big loan taken out in your name.

So I rang Three again and asked them to explain exactly why I was rejected... the answer was quite suprising and I reckon is one they have "in stock" for cases when the rating is simply too low - we weren't able to verify your employment. So I gave them my managers phone number, company details and sent them my last four payslips via email. I haven't heard from them since and I lost the will to call them back because people employed at that call centre probably deal with ex-bankrupt people and people who have actually defaulted on their loans on a daily basis, hence they put everyone (myself included) in the same basket - that is, a basket of financially irresponsible or perhaps even fraudulent people and by all means I don't want to have anything to do with such people.

[...to be continued.]

Government Works

2009-02-26T12:55:00.002+01:00

Eno luštno novico imam - in sicer so mi danes sporočili da sem "in" na government projektu, kar pomeni, da imam delo za vsaj naslednje 3 mesece garantirano in kar je povrh vsega najlepse je to, da je projekt ful zanimiv, da bo zelo dobra referenca in da je placa ohoho fina.

Ob tej priliki gre lepa zahvala Rudiju in Aleksu ki je pred tem pomagal Rudiju. Pa dobro mi je pomagal tudi projektni vodja, ki ima licenco za delo z vlado in mi je pomagal pripraviti papirologijo. CV je treba napisati nekako tako da res pokrijes tiste kljucne tocke (key selection criteria) in omeniti standarde in podobno. Jaz sem malo predelala moj standardni CV in dodala malo vec narativa med alineje AKA key achievements in tako naprej.

Po kolobociji z papirologijo sem bila povabljena na intervju. Pred tem sem sla na kavico in sem mislila da bom tocno tam izpustila duso. Ze presneto dolgo nisem bila na intervjuju in ker sem si tega projekta res zelela, sem se tresla kot siba na vodi. Intervjuji so po neki cudni logiki se bolj naporni (zivcnost) od klasicnega javnega nastopanja oz. tecajev - tam predstavljam studentom material, na intervjuju pa samo sebe. Dobila sem nekaj tehnicnih vprasanj, kako narediti to in ono, ki so se mi zdela very easy. Eno vprasanje je bilo ce lahko razlozim kako bi implementirala neko search controlco, drugi pa je bil en kos kode v XSLT in za razlozit kaj naredi. Tist kos kode je sicer bil malo hecen, ampak veljaven pa takoj sem razpoznala da je slo za pattern breadcrumba in je bil panel videti cisto navdusen nad tem. Zanimivo se mi je zdelo da so mi dali tehnicna vprasanja za pogledat ze kaksnih 15min pred intervjujem in kljub temu da je bil intervju za resno vladno organizacijo so bili zelo prijazni in mi niso dali obcutka "da me bodo zivo pojedli". Druga vprasanja so bila bolj okoli komunikacijskih sposobnosti, npr. ali sem ze kdaj pisala dokumentacioj in teamskega dela, npr. kaj bi naredila, ce bi se mocno ne-strinjala z sodelavcem.

How many coppers does it take?

2009-02-18T11:43:00.000+01:00

...to direct traffic at an intersection in Melbourne?

The answer is exactly 8. Two at each corner, except for the corner where one from the pair goes into the middle of the intersection and actually does something.

Ata Caserman

2009-02-17T12:14:00.002+01:00

...je srečno prispel v Brisbane in je ze sel na en mali sprehod in se ne more načuditi Avstraliji. Pravi da ga jetlag niti ni hudo zadel... but he doesn't even have a clue (yet).

Smart Business Woman

2009-02-14T02:14:00.004+01:00

Hja... Linky Pinky bo... business woman. Jep, čisto zares sem se odločila, da bom sama svoj moz... em... woman. Torej ustanovila bom svoje podjetje. Kakšna bo struktura se se nisem natančno odločila... ali bom sole trader ali pa proprietary limited. Glede tega se bom posvetovala z izkušeno računovodjo in naslednji teden tudi z business coachem.

Kaj bom delala? Ja to kar najbolje znam - web development. Skratka specializirala se bom za analizo, načrtovanje, implementacijo in deploy spletnih rešitev. Pisarno in opremo imam, "jajca" tudi, pamet tudi, managerial skills... maybe, the rest it takes to be your own boss... bomo videli.

To je pa moj ta nov baby - Dell Precision, Xeon 2.6 Quad Core, 4GB RAM-a, 250GB diskovja, NVidia Quadro Open GL 512MB graficna.... it's a darn expensive graphic workstation:

Ta nova hisa

2009-02-11T15:56:00.004+01:00

No pa sem koncno (zopet) kupila rechargable baterije... kam so izginili 4 seti baterij mi ni jasno.

Vhod in zgornji del vrta... ain't it pretty!

Kuhinja iz lounga... skozi se vidi tudi en delcek dining rooma.

Patio

Bushfires, crocodiles and floods

2009-02-09T22:49:00.003+01:00

Kar nekaj ljudi je spet zaskrbljenih zaradi recent tragedij v Avstraliji. Res je hudo in sama raje sploh ne gledam dramaticnih prispevkov na televiziji, so clanki v casopisu dovolj nazorni. Kljub vsemu naj poudarim, da z Rudijem ziviva v Brisbanu, ki je priblizno 2000km severno od Viktorije kjer divjajo pozari in ravno priblizno toliko stran od severnega Queenslanda, kjer so poplave. Safe for now.

Življenje v (sub)tropih

2009-02-09T01:02:00.003+01:00

Hmm... yeah, lahko enostavno opišem z tremi besedami - lots of critters! Pred dobrimi 3 tedni sva se preselila v novo hišo in po nekaj dneh ugotovila, da:

so termiti na vrtu in sva obvestila lastnika
so ščurki v kuhinji

Cockroache oz. ščurke sem najprej poskušala zatreti sama z priročnim pretežno neškodljivim sprejem. Haha... le kakšen optimist sem. Navaden spray jih ni niti upočasnil, kje šele da bi jih ubil. Situacija je postajala vedno slabša in slabša, do točke ko so ščurki raznih velikosti letali sem in tja vsepovsod in sem se od groze in histerije ze kar tresla.

Cas je bil za uporabo močnejšega strupa, takega ki je pravzaprav namenjen za zunanjo uporabo in smrdi kot pri norcih. Ta strup sem našpricala po vseh moznih vogalih in špranjicah kot da sem profesionalni pest control freak. Strup je vsaj malo pomagal za nekaj dni in število ščurkov se je zmanjšalo. Ta veliki so pomrli kar pa ne pomeni da niso majhni in srednje veliki se vedno veselo tekali naokoli.

Cez nekaj dni je zopet postalo slabse in vsakic ko sem odprla mikrovalovko je ven skocilo par mini & srednje velikih scurkov. Ogabno! Ocitno jim niti mikrovalovi niso skodili, morda ravno obratno... moja teorija je da so postali radioactive super resilient scurki. Klicala sem torej firmo za pest control, ker so itak morali priti pregledati hiso zaradi termitov in jih zaprosila da pridejo naredit tudi general pest control. Pride torej pest control guy in nasprica strup v prahu v vse mozne špranjice vključno z izpiranjem lesenega stojala za noze (bil scurek notri, bljak), baze za grelnik vode, okoli mikrovalovke in pultov. Med celotno zadevo so zaceli scurki letati iz vseh moznih špranjic in jih je bilo mogoce "pobijati" manualno. Se pest control guy se je čudil koliko jih je. Ko je odšel je bila situacija kakšne 2-3 dni roznata... skoraj nobenega ščurka, tisti ki pa so bili, so se premikali zelo počasi in so bili na dobri poti da pocrkajo.

Cez nekaj dni, se je situacija zopet obrnila na worse... iz mikrovalovke so zopet veselo skakali mini ščurkeci. Včeraj je bilo ze tako kot da pest control guy sploh nikoli ni bil tu. Malo sem potresla stojalo za grelnik vode in ven so zaceli padati mini ščurkeci, ki sem jih enega za drugim poteptala z kosckom papirja. Sledilo je taktično opazovanje in takrat se mi je posvetilo od kje prihajajo te enormne zaloge ščurkov - IZ PRESNETE MIKROVALOVKE!

Od groze se mi je skoraj vtrgalo. Mikrovalovka je sla v tistem trenutku VEN. Danes zjutraj... milina... en samcat osamljen napol ziv ščurek je se nekaj migal v kotu, to pa je bilo to. Kaj hudiča naj pa z mikrovalovko naredim pa se ne vem. Malo jo potreseš in iz nje pade kakšnih 50 mini ščurkov.

Malo o studentskih vizah

2009-02-06T06:16:00.003+01:00

Odločila sem se, da napišem in razložim malo o študentskih vizah v Avstraliji.

V zadnjem času se vse več ljudi v Sloveniji zanima kako pridobiti vize za delo v tujini. Evropa ni tak problem odkar se je Slovenija pridružila Evropski Uniji. Situacija ni rožnata, a vendarle Slovenci imajo možnost delati v marsikateri državi Evropske Unije. Veliko ljudi pa se ogleduje tudi za možnostmi v državah "preko oceana".

V Avstraliji je študentsko vizo zelo lahko pridobiti in le ta vam da tudi nekaj ugodnosti in startno točko. Prednost te vize je predvsem v tem, da se jo dobi v roku nekaj tednov, če le imate denar za izobraževalni program in preživetje in se vpišete. Za mnoge je to med drugim edina šansa da pridobijo vsaj omejeno možnost dela v Avstraliji.

Študentska viza vam kot ze rečeno da tudi omejeno možnost dela, in sicer do 20h na teden. Razporeditev delovnih ur v tem primeru ni pomembna oz. lahko delate nekaj dni v delovnem tednu polni delovnik in imate druge dneve proste.

Studentsko vizo lahko pridobite maksimalno za cas trajanja studija + 4 tedne. Ce se torej vpisete na tecaj anglescine za 3 mesece, lahko studentsko vizo pridobite za maksimalno 4 mesece. Ce zelite podaljsati svoje bivanje v Avstraliji se lahko po zakljucku enega programa vpisete na drugega. Lahko izberete drugo smer in/ali drugacno trajanje programa. V takih primerih je zelo smiselno premisliti o vpisu na program, ki vam bo dal tudi kvalifikacije (diplomo, certifikat,...) za poklic ki je na seznamu iskanih (MODL - Migration occupations in demand)

Pri budgetingu je potrebno upoštevati, da morate imeti predhodno privarčevanega dovolj denarja za plačilo študija, letalskih kart, zdravstvenega zavarovanja, najemnine, hrane in drugih stroškov. Naj poudarim, da samostojno na študentski vizi ne boste mogli preživeti in je potrebno imeti privarčevan denar s seboj.

V primeru da se odločite za študij v Avstraliji, vam bo gotovo zelo koristila naslednja spletna stran:
Study in Australia - uraden, government website za international študente, ki ponuja informacije o izobraževalnih ustanovah, tečajih, življenjskih stroških in ostalem

Po zadnjih podatkih stanejo 12 mesečni izobraževalni tečaji od $4500 naprej.

Home Sweet Home #2

2009-02-02T06:37:00.003+01:00

Pa sem spet nazaj domov. Neverjetno je, kako rada potujem in obenem kako sem vesela ko spet pridem domov. Naporno je to, da potuješ vsake 3 tedne in spis v neznani hotelski sobi, se vlacis po letališčih in ne glede na to kako si utrujen ali zamorjen, mora biti vedno nasmešek na obrazu. I love my job, but I (began to) hate my boss... so I quit. Ko se mi izteče garden leave, bom pričela z delom za Queensland Government, hopefully... obenem pa se vedno vsak mesec izvajala moje priljubljene izobraževalne tečaje.

Prejsni teden je bilo v Melbournu tako vroče, da se tudi Brisbane ne kosa s tem. Verjeli ali ne, ko sem se vrnila me je prvi večer zeblo... kljub temu da je bila temperatura tam nekje 26 stopinj Celzija. Ah, čuden je ta svet... kakorkoli je, nikoli nam ni (cisto) prav.

Medtem pa... nestrpno pričakujemo fotrov prihod. 16 Februar je dan-D.

43

2009-01-29T12:34:00.002+01:00

43 stopinj celzija je bilo danes v Melbournu, in vceraj... in verjetno bo jutri isto. Spet imam training in moji ubogi "studenteki" umirajo od vrocine in bodo morali jutri pisati test v takem stanju. Nekako imam obcutek da rezultati ne bodo prav blesceci.

Med drugim sem zajebala na celi crti ker sem rezervirala nek cheap ass hotel, ki je prava polomija. Klima ne dela, tepih je prekurjen od cigaret, smdri po nekih cudnih hlapih, sladkem prfumu, cimetu in kokicah, bljak. V dvigalu srecas kurbice in v pritlicju se zadrzujejo sumljivi tipi. Ob 5h zjutraj te vrzejo tramvaji pokonci, ker ni prakticno nobene zvocne izolacije.

Ura je skoraj polnoc... zunaj pa se vedno krepko nad 30 stopinj.

It's a beautiful day

2009-01-25T07:00:00.002+01:00

Hehehehe, zunaj sicer dezuje, o dezek nas ljubi, let it rain down buckets. Zadnjih nekaj dni je Brisbane zaobjelo pravo tipicno poletno vreme, vlaga do konca in vrocina enormna. Google weather je sicer trdil da je zunaj med 29 - 31 stopinj ampak prisezem, da to gotovo ni moglo biti res pa ceprav nimam termometra da bi izmerila natancno temperaturo. Klima je laufala na 28 stopinj (non-stop) in temperaturna razlika je bila tako ogromna, da si mislil da se bos onesvestil ko si stopil na vrt in zmrznil ko si stopil nazaj notri.

V novo hiso sem z vsakim dnem bolj zaljubljena. Sicer ni tako moderna kot je bila zadnja ampak je razlika v kvaliteti neprecenljiva. To je hisa, ki je bila narejena za lastnike, da zivijo v njej in ne nek tipicen gnil investment property. Prakticnost hise je v neverjetnih detajlih in obcutek domacnosti... veliko bolj domac.

V zadnjih nekaj dnevih se mi je zgodilo kar nekaj super cool stvari. Moj dragi ati je koooncno odlocil priti na obisk v Avstralijo in je s tem uradno ta prvi iz familije, ki ma jajca, da naju pride pogledat. Jep, ati Caserman is coming to Australia! Good on him.

Na zalost se vedno nisem nasla (in napolnila) baterij za fotkica... shame on me. But bear with me, I'll find 'em and make some photos of the jungle 'round the house.

Happily moved in

2009-01-18T06:22:00.002+01:00

Pa sva se koncno vselila v novo hiso in sem posteno srecna, da sva se odlocila vzeti pogodbo na 12 mesecev. Mislim da sem imela v zadnjih nekaj letih dovolj teh kurcevih selitev sem in tja. Vsa zadeva je namrec precej naporna in precej tezja kot je bilo lani. V enem letu sva kot prava hrcka "pridobila" precej pohistva in druge lastnine in preseliti vsekupaj je totalen logisticni podvig. Zjutraj sva sla v najem tovornjaka, mimogrede kot vedno toplo priporocam Abel Rent-a-car, kjer ga dobis za $148 skupaj z trolleyem. Za "razsuti tovor" sva sla kupiti tudi skatle in se tokrat obvezno odlocila za plasticne kontejnerje na kolescih, ker so le malenkost drazji od kartonskih in veliko veliko bolj trpezni.

Sledila je priprava logisticnega plana - kaj bomo najprej nalozili? Seveda dve najtezji in najvecji stvari, hladilnik in pralni stroj. Ker ima tovornjacek hidravlicni tailgate in sva si zraven izposodila tudi "rudlna" je bila zadeva malo lazja. Sledilo je nalaganje sofe, foteljev, kuhinjske mize, stolov itd. Kaj kmalu je bil tovornjacek poln in sva peljala prvo rundo. Ob tej priliki bi se res rada zahvalila sosedu Lovrotu za "fizicno" pomoc pri raztovarjanju. Si ne predstavljam kako bi slo brez tebe Lovro, ker mene ze tako ali tako danes noro boli hrbet.

V drugi rundi sva z Rudijem prepeljala se pisarnisko opremo, bicikel, stvari iz omar, fitnes opremo in en kup nekih prckarij. Ker je bilo ze povsem temno se tudi tovornjaka ni vec dalo lepo optimalno nalagati in misice v rokah kar niso in niso hotele ubogati. Bila sva ze povsem izmucena in bilo je ze pozno, v novi hisi pa prav nic skupaj zlozeno.

Edina zrtev je bil pralni stroj, katermu je pocila cev za odvodnjavanje in mi veselo poplavila cel laundry. Serviser bi rekel "nau zi dreining pajp haz rili lozt it'z kapaciti" :-)

Ob zacetku selitve sem sicer imela v planu da bom vse sama pospravila, razen carpet cleaninga seveda. Ko pa sem sla danes pobrat se nekaj drobnarij sem si hitro premislila. Hrbet me posteno boli in enostavno nisem bila pripravljena se pucat ko zmesana. Pa sem outsourcala se ciscenje.

New Rental Property

2009-01-10T03:00:00.003+01:00

Hej... pa je spet leto naokoli in ker hise nisva kupila, pogodbe pa nama v trenutnem townhousu nocejo podaljsati zaradi Zvezdice, je bilo potrebno najti novo hiso za najem. Zopet sem pricakovala celo nocno moro in veliko "letanja" naokoli, slinjenja real estate agentom itd.

Pred bozicem sem na netu poiskala nekaj rental propertyev ki so roughly ustrezali najinim zeljam in odsla na oglede. Za razliko od lani ko se je na takih ogledih pojavilo se vsaj 10 drugih ljudi je bilo letos povsem drugace. Ali sem na ogled prisla sama ali pa je bilo tam se max 3 drugih ljudi. Nobenega nisem videla panicno zahtevati obrazcev za prijavo in na splosno je bil folk nekako rezerviran. Kdo bi si mislil.

Po novem letu sva sla z Rudijem na ogled se ene hise, ki sem jo nasla na netu in je izgledala fantasticno. Shiny polished timber floor, deck, renovirane kopalnice itd. Greva torej na ogled in ko sem vstopila v hiso sem bila posteno razocarana, tak shithole da joj. Najslabsa od vseh kar sem jih videla za $450 pw. Dvomim da so bile fotografije objavljene na internetu sploh od iste hise. Razocarano sva se torej odpravila nazaj proti domu in na poti kupila Saturday Courrier Mail casopis. K sreci sva v casopisu nasla se ene par oglasov in na random izbrala enega, ki ni izstopal. Poklicem in javi se zenska ki mi pravi da lahko organizira ogled hise v Wishartu se danes. Kdaj torej... cez pol ure. Cool.

Greva torej na ogled hise in na vratih spoznava trenutne tenante. So se lepo predstavili in nama razkazali hiso ki nama je bila takoj strasno vsec. Enonadstropna druzinska vila, cudovita, brick hisa, tla so samo ploscice in laminat. Vse v perfeknem stanju z airconditioningi, solidnim vrtom , veliiiko garazo itd. Jaz sem takoj za, Rudiju se kar svetijo oci. Hisa oglasevana za $450 pw.

Ok, pogovoriva se z trenutnimi tenanti in ti nama povejo da gre za private lease in da sta landlorda normalna in ful OKEY, da pa sta zelo pedantna in zelita da se hiso vzdrzuje v pristine conditinu at all times. Pokazala sta nama tudi celoten manual za hiso in vse njene naprave in dala forme za prijavo.

Hmm hmm... izpolnim forme profesionalno, navedem vse mozne reference, dam telefonsko stevilko najinega trenutnega property managementa in scane dokumentov. Landlordka je dejansko poklicala cisto vse ljudi navedene na aplikaicji in tudi preverila TICA bazo blacklistanih tenantov. Aplikacija odobrena, yippie. In ker sva zaprosila za 12 mesecni najem so ceno znizali na $400 pw.

17 Januarja se torej seliva v hiso v Wishartu. In najlepsa stvar od vsega - Zvezdica JE ODOBRENA in prisezem da je skrajni cas da ji kupiva giant cat tree in postaviva catmaxa v vrt.

Perth

2009-01-07T12:34:00.004+01:00

Koncno sem dobila priloznost da spoznam se 4. prestolnico v Avstraliji. Perth je prestolnica zvezne drzave Western Australia in kot taka bi pricakovali da je to neko ful ogromno mesto, pa ni. Je majhno, se manjse od Brisbana a ravno tako ima tisti svoj charm... yep, charm.

Po pristanku te pricaka fresh & crisp vreme za tiste ki smo vajeni tropske vlaznosti iz Queenslanda je Perth idealna verzija Brissija. Pri 30 stopinjah celzija se ti neverjetno zdi vreme zelo ugodno in sploh ne vroce. Imajo suho vrocino.

Na kratkem sprehodu po mestu te izpod obokov raznih stavb ali pa kar sredi footpatha pozdravijo razlicni kipi. Zelo art navdahnjeno. It's sweet.

In ce mislite da imamo mi Queenslanderji komplekse glede zivljenja v zaostalem statu imam obcutek da imajo "zahodnjaki" cisto drugacen pristop. Pravijo da se pozvizgajo na ostalo Avstralijo ker je za njih Johnnesburg v Afriki baje blizje kot pa Sydney, so why bother.

I love books!

2008-12-31T14:14:00.000+01:00

Odkar sem zacela veliko potovati naokoli po Avstraliji sem ugotovila, da je dalec najboljsi entertainment na letaliscu stara dobra KNJIGA. Tako sem kupovala knjigice, taksne in drugacne, pretezno za Rudija. Minilo je ze kar nekaj casa odkar sem prebrala dobro knjigo za duso. Pravzaprav se se tocno spomnim katera je bila... Crysalids ali nekaj takega, post-apokalipticna zgodba. Anyway... poleg knjig za zabavo sem Rudiju na Sydneyskem letaliscu kupila knjigo Twilight.

Knjige se vec tednov ni dotaknil, dokler je nisem iz dolgcasa pobrala jaz... prvo knjigo sem prebrala od vecera do naslednjega popoldneva, 16h straight, z spanjem vmes. Umm... naslednji dan sem sla kupiti naslednji dve knjigi iz serije. Verjetno sem izgledala nekako tako kot raztresen heroin junkie, ki isce svoj hit... kot raztresena kura sem uletela v knjigarno sredi nakupovalnega centra in zahtevala svoj izvod knjig. Se isti dan sem se lotila branja knjige New Moon in takoj zatem se Eclipse. Vmes sem Rudija odvlekla v kino gledat film Twilight. In ker se do 4. knjige se nisem prebila, sem se enkrat prebrala Twilight v detajle in analizirala dialoge. Dobesedno se tresem, kdaj se bom dokopala do in prebrala se knjigo Breaking Dawn. In Host. Yep... I'm properly, totally and hopelessly hooked.