torek, 05. junij 2018

Seascape obsesija in Slovenija 2018

V mesecu maju sva bila z Rudijem zopet v Sloveniji. Sicer okoliscine niso bile nic kar pozitivne, na zalost, zivljenje ima svoje krivulje, hribe, doline in koncno poglavje.

Medtem ko sem bila v Sloveniji sem dozivela tudi nekaj lepih trenutkov. Predvsem ko sva sli z prijateljico Barbaro (poznava se ze od kar sva bile smrklje) na izlet na Veliko Planino. No, Rudi je sicer hitro rekel da z gondolo ne velja in sem se popravila in rekla da sva sle na "pohod po Veliki Planini". Brez tiste gondole bi dusco spustila. Bilo je sicer oblacno in razgled ni bil tak kot na karticah ampak vseeno lepo za razgibavanje in frisen luft.

Druga izkusnja ki mi je zelo ostala v spominu in sem se zdaj v sedmih nebesih zaradi nje sta dva dni jadranja na obali. Najprej sem se na vse pretege matrala najti eno jadralno solo, ki bi se imela proste termine in bi za bozjo voljo bila pripravljena se me usmilit in me peljati na vodo. Na koncu bi bila zadovoljna ce bi me nalozili na plavajoco paleto z luknjasto zaveso za jadro. Ampak sem imela neizmerno sreco in mi je prijatelj iz Ljubljane od prijateljice iz Luksemburga v Ljubljani dal kontakt od enga "modela" iz Izole. Ko sem ze prakticno obupala nad celo situacijo in poemailala ter pretelefonirala ene 7 jadralnih sol in klubov v Sloveniji in me po domace povedano noben ni smirglal, sem le poklicala tega "modela" in sva se po hitrem postopku in nezakomplicirano zmenila za dva dni jadranja. Sicer celega termina zaporedno za vec dni ni imel ampak mi je prakticno dol viselo in sva se enostavno zmenila za dva random dneva jadranja in malo instrukcij kar bo pac potrebno za enega takega zacetnika kot sem jaz. Take imam najraje - da ne komplicirajo in da se da zmenit. Pa je poslal predracun in mi sploh ni bilo drago in se potem nisem niti ubadala s tem da iscem nekoga ki bi sel zraven. To sta bila dva dneva zame za relaksacijo in da se kaj pametnega naucim.

Jadrat sva sla potem na Seascape 18 jadrnici in po pravici povedano mislim da mi je z vsem skupaj dobesedno sekirca v med padla. Jadrnica mi je bila strasansko vsec in bi prec imela eno tako za afne guncat po Avstralskih vodah. Bilo bi absolutno pefektno za to kar sedaj pocnem na katamarancku z ocitnimi plusi. Vse skupaj bi bilo malo vecje, veliko bolj suho, lahko bi s seboj vzela se Rudija, spakirala hladno pivo in malo vec prtljage in bi me malo manj skrbelo da bom vso kamping opremo skupaj z jadrnico vred skipala v vodo sredi Moretona. Po drugi strani je jadrnica vseeno HITRA... take so mi vsec, klinc gleda neko pocasno jadranje za penzioniste. Pa niti veter ni orenk pihal pa je bila jadrnica zivahna... v glavi sem samo sanjala kako bi to letelo po Moretonu, uhuhu.

Instruktor je bil Marjan Gorec iz jadralne sole Porta (http://www.porta.si). In to jadralno solo tudi zelo toplo priporocam. Sproscen, prijazen, prilagodljiv in zabaven da sva se brez tezav ujela. Zakaj so vsi rekli da je "model"... ja zato ker je enostavno nakuliran v najbolj pozitivnem smislu. Gotovo je tako tudi na tecajih z vec udelezenci - zabavno in ravno en prav adrenalinsko. Sem mu iskreno povedala da kaj dosti izkusenj nimam, da sem se nekaj lekcij naucila iz Youtuba, ucenja z poskusanjem in napakami in da verjetno delam dosti bedarij ter da o teoriji razen absolutnih osnov pojma nimam. Za dolocene stvari me ne moti gulit knjige in se uciti teorije ampak jadranje je ena taka stvar kjer sem ugotovila da mi teorija sploh ne gre v glavo dokler necesa ne sprobam v praksi pa se tedaj se mi vcasih zdi da moram velikokrat ponoviti in da v vsej navdusenosti potem izpade kot da sedim na usesih in mi nic ne gre v glavo. Pa sva sla jadrat in je bilo vse skupaj totalna nirvana. Vmes mi je povedal kako kaksne stvari pravilno narediti, kaksne so razlike med katamarani in klasicnimi jadrnicami. Po eni strani so klasicne jadrnice in katamarani podobni ampak po drugi strani zelo razlicni, toliko nekih fines in razlik v detajlih. Malo fizike sil na jadra, ki mi bo verjetno jasna sele cez nekaj tednov. Vse skupaj zacinjeno z idilicno slovensko obalo, ki je za moje pojme neverjetno lepa med Izolo in Piranom. Ko sva na downwind jadranju ven potegnila gennaker bi duso prodala hudiču ce bi bilo treba, da to se kdaj izkusim. Ajaja, verjetno imam nekaj kolesc v glavi premaknjenih ampak meni se je zdelo magicno. Potem mi je pokazal se kako trimas gennaker kar mi je bila povsem nova izkusnja in sem potrebovala nekaj casa da sem se prilagodila na idejo tega da se mora jadro na robu cisto malo frkljati. Od drugih stvari ki mi jih je pokazal se mi je zdelo zanimivo tudi kako lahko klasicno jadrnico obrnes v drugo smer tako da jo pred obratom nekako zagungas in potem obrat lepse in hitreje naredis. Tega recimo na katamaranu ne mores narediti in tudi meni v praksi ni dobro slo ker se mi je nekako storasto vedno mudilo na drugo stran. In da lahko jadrnico pocasi premikas na prej s tem da jo gugas levo desno in zraven s krmilom pocasi vijugas v ritmu... precej kul... ampak spet to ne deluje na katamaranu.

Ce bi bila malo dlje v Sloveniji bi si od nekje izposodila enega Seascapa in bi izginila za kaksne 3 tedne nekam na Hrvaske otoke. Zdaj sanjam kako bi si enega Seascapa spakirala in poslala v Avstralijo.






Ni komentarjev: