nedelja, 30. april 2017

Življenje na Sunshine Coastu


Zadnjih nekaj mesecev živim na Sunshine Coastu v Maroochydoru. Kako so me nategnili, da se začasno preselim v to "vukojebino"? Ja, dobra zgodba. Vse skupaj gre nazaj mesece in mesece. Tekmovali smo na razpisu za projekt, vložili ure in ure truda, bili izbrani v drugi krog, vložili se več ur truda v pripravo prodajnih demonstracij… za katere milo rečeno mislim da bi lahko poenostavili in se vedno zmagali ampak okay… prodajalci vedo najbolje. Potem je bilo nekaj mesecev se tiho, pogajanja so potekala za zaprtimi vrati. Tik pred božičem se je pogodba podpisala v poznih nočnih urah. Vse kar so me vprašali je bilo »Ali je okay s tabo, če bi te za štiri tedne relocirali v Maroochydore zato da se projekt zalaufa in potem si nazaj v Brisbanu?«. Seveda, okay, no problem.

Fast forward v začetek tega štiri tedenskega deploymenta. Najprej, namestitev v nekem AirBNB z novo sodelavko ki je hotela da jo peljem gor, potem skenslala, potem spet spraševala če lahko peljem njeno mizo gor in se zmeniva da poberem njeno kurcevo mizo in jo naložim v avto in peljem gor, potem spet skenslala, potem me je spraševala če imam avto in če bi jo lahko peljala v trgovino, potem mi pove da je samo brezglutensko hrano, ko ji ponudiš nekaj brezglutenskega te mimogrede zabije da ooops, je tudi brez mleka in mlečnih izdelkov, potem spet skensla prevoz in potem pove da si je najela svoj avto (ajd dobr, karkoli pac že) in potem palamudi v tri krasne. Toliko klicev in sporočil na telefonu da ne vem več kateri plani so se aktualni in kateri odpovedani. Ko se končno spravim do te AirBNB hišice dojamem da je na voljo samo en ključ in mentalno doumem da to pomeni da mi bo zakomplicirana sodelavka visela na boku 24/7 in skoraj zgubim živce. Klicem lastnika in vprašam če prosim prosim lahko prinese se en ključ preden se princesa brezglutenska pojavi in zgubim živce ker sem v hladilnik slučajno vtaknila nekaj glutenskega. Prinese drugi komplet ključev in me sprašuje po detajlih bookinga o katerih nič ne vem, ker je celoten booking naredila tajnica. Grem v hišico in izberem spalnico – dve spalnici, obe sta praktično identični. Pride princesa brezglutenska in oznani da brez kopalnice ne zmore in da ji spalnica tudi ni povšeči ker je postelja menda premehka. Bi raje imela mojo spalnico in najlepšo kopalnico. Iz ušes se mi kadi ker tolk komplicira in grem na sprehod. Princesa brezglutenska se namesti in ostane mi spalnica brez kopalnice… ali kopalnica, ki ni ravno kopalnica pac pa tuš v kotu neke čumnate z majhno zavesico in umivalnik, ki ni ravno umivalnik pac pa korito za pranje cot s katerimi brises po tleh.
Drugi dan pride projektna managerka in v nedolžnem pogovoru izvem da se pošteno motim. Da štirje tedni niso štirje tedni pac pa sest mesecev. Ne bom rekla da sem izgubila živce… enostavno se mi je zavesa spustila pred očmi in možgani so sli v prosti tok 15 minutnega monologa o tem kako je vse skupaj kilavo in neodgovorno zorganizirano.
Meni so rekli 4 tedne, jaz sem zorganizirala svojo odsotnost iz Brisbana za 4 tedne. Štiri tedne ali sest mesecev je velika razlika. Z cimro ki naj bi skrbela za mojo mačko za 4 tedne in plesnimi tečaji ki naj bi jih obiskovala v naslednjih 6 mesecih obešenimi na klin. Skratka vsi plani in odgovornosti, ki jih imam v Brisbanu so mi splavali po vodi in je izgledalo kot da sem cimri namerno naprtila skrb za mačko. Cimra je k sreči rekla da ji ni težko skrbeti za mačko, sicer brez pucanja sekreta, in plesne tečaje sem nekako lahko odpovedala. Najemnino za stanovanje v Brisbanu je ipak se vedno treba plačevati.
Potem so hitro zrihtali se malo bolj dolgoročno stanovanje na lepi lokaciji, tako da je vse dobro. Razgled je lušten in stanovanje ima vse kar potrebujem, ceprav ni tako fancy kot tisto v West Endu.


Jst sm imela svoj mentalni odklop in sm si kupila električni stand up paddle board zato da sem pozabila na to da me delodajalec muci z  delom v paradižu, ki se imenuje Sunshine Coast. Težko je življenje ampak nekdo mora to naredit. Sprva mi je bilo malo dolgčas in zmedeno, ker imam pac rada svoje gnezdo, ampak sem se kar hitro zorganizirala, znašla in spoznala nekaj ljudi s katerimi se lahko socialno družim. Prve štiri tedne smo tudi delali kot budale in sem s težavo odklopila razmišljanje o službi, ampak potem nekako najdeš svoj tempo. 

2 komentarja:

Dejan pravi ...

Lepo da spet pišeš na blogu, mi pa ni jasen tisti del o cimri in da ona skrbi za mačko.
Nista zgradila hiše?

kaalen pravi ...

Ja ja, sam trenutno imam se stanovanje v West Endu s cimro in sluzbeno stanovanje v Maroochydoru. Komplicirano za razlozit haha