sobota, 29. april 2017

Še sem živa

O ježes marička, pomoje je ze eno leto od kar sem karkoli napisala.
Ukradeni avto sem takrat dobila nazaj... po 14 dneh. Po pravici povedano, po vsej kolobociji sem bila tako over everything da mi je dol viselo ali so lopove dobili ali ne in kdo so in ali bi jim blo vredno vratove zavit, da sem vse skupaj enostavno izbrisala iz zavesti. Nisem hotela razmišljati o tem. Avto sem dobila nazaj, do trenutka ko so mi dejansko dovolili da ga grem pogledat nisem vedela ali je v enem kosu ali raztreščen ker ti policaji čisto nič ne povejo - najboljši odgovor ki ga imajo je "ne vem". Sele naknadno sem izvedela da so avto našli v neki ulici 40km stran, v bližini motela kjer so menda aretirali lopove in ga potem odvlekli v policijsko hrambo in nekako pripeljali na nas konec mesta, kjer so ga putučkali z belim in črnim prahom za prstne odtise od znotraj in od zunaj da se po enem letu včasih pucam hudiča iz armaturke. In menda se je vse skupaj zgodilo se isto noč ko sem prijavila tatvino. Tako da za vsaj eno stvar se zahvaljujem policistom... čeprav sklepam da so imeli neodvisne informacije o kriminalcih ker sicer jih ipak ne bi izsledili v roku nekaj ur. Zavarovalnica me je neprestano nadlegovala po telefonu da jim verbalno potrdim da je avto vredu kar me je znerviralo do konca ker avtomobila sploh videla nisem in mi ziv bog ni povedal v kakšnem stanju je. Vse skupaj mi je delovalo kot neka prisila da jim potrdim da jim ni treba kriti nobene škode se preden se je sploh vedelo ali kakšna škoda sploh je. Na koncu so ga profesionalno spucali ker menda moraš plačati profesionalcem da si nadenejo rokavice in preslatajo avto, ce so morebiti kriminalci za seboj pustili injekcijske igle zabasane med sedeže. Ključev od avtomobila niso našli - kdo ve kam so odšli. Torej so zamenjali ključavnice na avtomobilu in rekodirali ključe. Za to uslugo sem morala klicati avtocenter kjer so avto prodali, da so mi dali kopijo računa in potrdili da sem res lastnik. Na koncu sem avto dobila nazaj, parkiran na parkirišču, spucan in popravljen, z majhnim lončkom barve. Kje so ga farbali mi se do danes ni jasno ampak okay. Prvih nekaj dni sem ga vozila kot da je tujek, nekako pokvarjen, nevaren, oskrunjen... in potem sem pač sprejela da so ga neki bastardi zlorabili in da je zdaj nazaj v mojih rokah in da je vse okay.

Včasih me kdo vpraša kaj se je zgodilo z 4 tatici ki so avto ukradli... ne vem. Dva sta bila polnoletna, dva mladoletna... verjetno vsi štirje navadne retardirane budale, ki v življenju ne bodo nikoli dorasle do ničesar. Če niti enega avta niso znali ukrasti so navadni neumneži in si zasluzijo kar jim gre.

3 komentarji:

aljo pravi ...

welcome back :)

Sašo pravi ...

welcome back! Ijeeej.

Žiga pravi ...

Dobrodošla nazaj.
Tale zadnji odstavek me je kar dobro nasmejal :D