ponedeljek, 02. maj 2016

Ukradli so mi avto!

Ma le dobrih 6 tednov nazaj sem kupila nov avto, ker sem koncno v zivljenju hotela imeti enega takega frisnega, z vso moderno varnostjo, tehnologijo in solidnim prostorom. Nakup svoje Nise sem skrbno nacrtovala in je trajalo vsaj en mesec preden sem se odlocila kateri model hocem kupiti in kako celoten nakup izpeljati. Ko so mi avto dostavili sem bila srecna kot en mali hrcek. Avto je lepo disal po novem, peljal se je tako da sem jaz predla zraven, zelo prakticen z veliko prostora, muzika je spilala direktno iz telefona, s Polono sva hodili na izlete. Vsakic ko sem pogledala Niso sem bila vsaj malo vesela, ker je avtomobilcek enostavno lustkan za pogledat.

Fast forward na sredo ta teden. Z Rudijem se pripeljeva domov iz sluzbe in kot obicajno odpreva garazna vrata z daljincem. Pa Rudi rece, ja kje je pa avto?! Ojojoj, pred ocmi se mi je kar stemnilo. Od spredaj hisa zgleda normalno, kot da se ni nic zgodilo. Grem notri, v glavni prostor in itak - en proklet kurac je vlomil skozi zadnja vrata. Macke so prilezle iz svojih skrivalisc in prestraseno gledale. Se malo pogledam po hisi in k sreci vsaj ni videti kot totalen kaos, malo prebrskano. Pred vrati od spalnice pa najvecji sok. Vlomilec/vlomilci so iz kuhinje vzeli najvecji noz in ga ocitno uporabili medtem ko so brskali po hisi. Na koncu pa so ga pustili na omarici pred spalnico. V glavi se mi je kar stemnilo in pomislila sem na scenarije, ki so se hujsi kot da da prides domov in najdes hiso vlomljeno. Vcasih delam od doma - kaj ce bi bila doma medtem ko je vlomilec vlomil v hiso - bi se mi pritihotapil za hrbet in mi grozil z mesarskim nozem? Kaj ce bi nehudega sluteca spala v spalnici medtem ko se 2 metra stran nekdo tihotapi naokoli z nozem. Ce so odloceni da te oropajo jih tudi dejstvo da si doma ne ustavi - taksni psihopati so pripravljeni narediti marsikaj. Zaobjela me je taka panika da nisem mogla ne dihati ne razmisljati in sem postala cisto histericna. Telefonske stevilke od policije najprej sploh nisem mogla vtipkati v telefon, ko mi je koncno uspelo se mi je zdelo kot da je trajalo celo vecnost preden sem jim uspela povedati kaj se je zgodilo, kje sem doma in jih prosila naj posljejo patruljo.

Na zacetku je bilo ocitno da so ukradli avto in sicer so enostavno prebrskali hiso, nasli kljuce in se odpeljali. Kasneje sem opazila da so ukradli se nekaj malega denarja in dokumente od avta, drugih vrednih stvari pa k sreci ne. Ne vem kako naj to interpretiram - kot da so vlomili specificno samo za to da ukradejo avto. Ceprav si ne predstavljam kako so si predstavljali da se bodo s tem okoristili. V Avstraliji je namrec zelo tezko prodati avto ce nisi lastnik, ampak dopuscam moznost da imajo kriminalci druge metode za katere ne vem. Policisti so tudi povedali da vcasih ukradejo avto enostavno za to da se z njem vozijo okoli ali pa da ga uporabijo za druga kriminalna dejanja.

O drugih detajlih ne bom govorila ker mislim da je bolje da policija opravi svojo preiskavo in upam da te lopove vse polovijo in zaprejo. Prasci ti povzrocijo tak stres da mislis da se ti bo zmesalo. Naslednji dan sem se malo pomirila, ko sem slisala nekaj pozitivnih novic od policistov. Sem upala da je to to in da sem mentalno prestala situacijo pa sem danes dojela, da se ti tak dogodek kar nepricakovano priplazi v zavest kot nek flashback in si spet na robu panicnega napada zaradi negotovosti. Ponoci ne spis dobro, po glavi ti grejo scenariji - realni ali nerealni, kaj ce bi se zgodilo to ali ono, kaj ce pridejo nazaj, kaj ce se se kaksen kurac odloci da vlomi, bodo nasli avto neposkodovan, predstavljas kaksni so njihovi obrazi, kako fuknjeni so v glavo, sprasujes se ce so te opazovali ze dneve pred vlomom in podobna jajca. Res ne privoscim nikomur.

torek, 05. april 2016

Rueda de Casino

Ples je lepota, eleganca, sprostitev. Vesela sem da sem ga zopet našla. Od nekdaj sem rada plesala, se razmetavala, tancala in štancala. Pred 6. tedni me je prijatelj slučajno prosil, da peljem njega in njegovo hčerko na plesni tecaj in potem njegovo hčerko odpeljem nazaj domov, ker je moral se nekam it. V avtu me je prepričeval da bi tudi jaz probala in me skoraj prepričal. Potem je poskušal nagovoriti se učiteljico da mi dovoli poskusiti pa ni bila ravno navdušena ker bi potem lahko vsak pejnevrit malo na hojladri poskušal, jaz pa tudi nisem bila ravno navdušena nad tem da bi morala plačati za cel tečaj ce sploh nisem ziher da je to nekaj kar lahko speljem. Potem sem tam kumrno sedela in gledala druge kako plešejo. Bolj kot sem gledala, bolj se mi je zdelo imenitno. Na koncu so mi dali fotoaparat v roke in me prosili ce lahko stisnem par fotk. Nekaj zategnjenega v meni se je upiralo ideji da je ples zame, a me je vleklo premočno.

Pa sem se naslednji teden pobrigala da sem plačala za tečaj in se naslikala na 2. lekciji. Polomija totalna! Pojma nisem imela kaj delam, povrhu pa me je se komolec svinjsko bolel. Znala nisem niti osnovnih korakov, nekaj so me poskušali vrteti po plesišču pa je vse skupaj izpadlo tako kot da bi vlekel šajtrgo brez kolesa sem in tja. Na poti domov sem se skoraj scmerala v avtu da je to pretežko in da ni zame. Bila sem na robu tega da obupam in vrzem puško v koruzo.

Pa me je učiteljica kontaktirala na Facebooku, ce mi lahko kako pomaga in sem priznala da sem na robu tega da obupam ampak da bom vztrajala. Povabila me je k sebi domov (!!!) da mi pokaze osnove. Vse skupaj se mi je zdelo prevec prijazno ampak sem sprejela - ko ti nekdo tako radodarno ponudi nekaj, sprejmeš in se globoko zahvališ. Tretji teden je bilo ze super, naporno kot hudič ampak super.

4., 5. in 6. teden je z mene odpadla fasada. Ajde dobro, korake se pomendram ampak hej tak pac je, odmendraš in greš dalje. Začela sem se smejati, uživati, se sproščati, življenjska energija tece, plavam v endorfinih.

Po 6. tednih smo imeli grand finale - flashmob rueda de casino ali laično povedano "kubanska salsa v krogu". Najprej smo se ob 2h popoldne dobili v parkcu za generalko, potem smo jo odpeketali do kraja zločina, uprizorili 14 minutni flashmob na Southbanku v Brisbanu, ga zafeštali v nekem baru in potem se 4 ure štancali v španskem klubu. Podplati so se mi skoraj vneli.

Prilagam se video našega flashmoba.

torek, 01. marec 2016

Tekoce novice #4

Se dober mesec pa se zaključi moja 6-mesečna poskusna doba. To je šele moja 2. redna služba v življenju, kjer sem zaposlena kot full time employee. Razloga da ne bi podaljšali ne vidim. Dobila sem zelo pozitiven feedback od stranke in sodelavcev, napravila dober profit in imam pred seboj dolg pipeline dela. Zadnji mesec mi je delo zelo zanimivo. Prej sem delala na dveh projektih, ki so bili bolj ali manj standardizirani. Prvi je bil sicer totalni kaos in so me vrgli v projekt, ki je bil precej globoko zafuran, predvsem zaradi tehnične arogance. Nekako smo ga le postavili nazaj na noge in spravili čez cilj. Drugi projekt je bil "back to the future". Upgrade sistema ki sem ga kot pogodbenik zapustila tam nekje leta 2012. Sicer sem imela precej proste roke glede tega kako sem projekt speljala, a vendarle je bil nekako nekompliciran in zato nekoliko manj zanimiv. Sistem je bil praktično točno tak kakršnega sem zapustila, serverji se iz paleozoika (Windows Server 2003), verzija platforme iz leta 2009, vse počez pa nameštrani razni fix-i da je vse skupaj drzalo vodo. Edina res butasta stvar je bila da se je bilo potrebno voziti h klientu, ker je transport z vlakom trajal 2 uri, z avtom pa le 30 minut.
Začetek februarja sem bila cca 1 teden "na klopci", pa ni dolgo trajalo da sem ustvarila svoje delo in je bil management precej navdušen. Sedaj imamo konstanten tok dela zame in se za dva druga konzultanta. Dobra stvar novega toka dela je da sem v vlogi arhitekta in da se gre predvsem za generiranje novega dela, discovery in inicializacijo projektov, kjer imam dobre šanse da hitro napredujem v principal consultanta. Na hitro sem spekla se eno certifikacijo.

Mačke so zdrave in crkljive. Kura Nina zopet nosi jajca (po 2-mesečni pavzi), Psiho pa se je dokončno upokojila. Upokojenka se je odločila da bo nehala nest jajca le po dobrih 2 letih, kar me je malo presenetilo, ker naj bi kure bile produktivne tudi tja do 4 leta. Te hibridne sorte pa se menda hitro "iztrošijo", ker v prvih dveh letih tako neumorno nosijo jajca.

Za konec delim se zgodbo "medicinska saga o komolcu". Nekega jutra sem se zbudila z majhno odrgnino na komolcu za katero nisem vedela od kod se je pojavila. Vse skupaj je bilo veliko mogoče za nekaj milimetrov. Naslednji teden sem hrastico nekajkrat butnila ob pisalno mizo, da je malo kri tekla. Pa si nisem kaj dosti mislila o temu in sem gor nalepila en flajster. Vmes sem flajster seveda menjala in malo pošpricala z razkužilom. Fast forward skoraj 3 tedne. Popoldan sem se v sluzbi nekaj slabo počutila in proti večeru vedno slabše. Komolec me je začel boleti kot hudič, postal je otečen. Ponoči me je tako bolelo da praktično nisem mogla spati, začela sem se potiti in se počutiti kot da imam gripo. Naslednje jutro sem sla v službo in bolečina je bila praktično neznosna. Sodelavec je rekel da sem cisto rdeča in potna v faco. Sledil je hiter obisk pri zdravnici, ki jo imamo v isti stavbi. Praska je bila se vedno videti le površinska, le da je bila velika že za 2x2cm in gnojna, okoli komolca pa sem razvila rdečo oteklino z dobro vidnim robom (20cm). Zdravnica je vzela bris, zmerila temperaturo (itak vročina), predpisala antibiotike in potem je medicinska sestra vse skupaj sprala in zaflikala. Čez nekaj dni so me poklicali da imam infekcijo z staph bakterijo, ampak k sreči ne tako, ki je odporna na antibiotike. Ko sem se malo več mentalnega napora investirala v odkrivanje vira te infekcije mi je prišlo na misel da sem takrat ko sem prasko staknila, čistila akvarij in kuhinjska tla. Nekako logična razlaga je da sem pokasirala ne tako zelo nedolžno bakterijo ki se je odločila da se bo razmnožila v komolcu. Kdo bi si mislil, da lahko iz navadne praske rata tako sranje. Sele po 5 dneh antibiotikov je rdeča obroba obledela, čeprav je komolec se vedno vroč na dotik. Nauk zgodbe: poškodbe staknjene v umazaniji, čeprav površinske, sanirajte z zajetno dozo razkužila takoj, in ne šele po tem ko se vse skupaj svinjsko zagnoji.

nedelja, 14. februar 2016

Kulturni dan Franceta Prešerna

Prejšnjo nedeljo smo v klubu Planinka v Brisbanu praznovali pustovanje in kulturni dan Franceta Prešerna. V sklopu Slovenian Language and Culture Association Queensland smo organizirali tudi kratek kulturni program, da smo poživili dogodek. V klubu Planinka so za nas pripravili kosilo, med tem pa je Jerneja Svetičič naredila prezentacijo življenja in dela Franceta Prešerna. Zrecitirali smo tudi nekaj njegovih poezij in nadvse izvrstno je bilo da so pri recitalu sodelovali tudi učenci iz nase jezikovne šole. Čestitke za izjemen pogum, saj je recitiranje Prešernovih poezij za nekoga ki se slovenščine šele uči, kar velik podvig. Da so program razumeli vsi smo ga istočasno izvajali v slovenščini in angleščini.
Na koncu programa smo odigrali tudi kratko dramsko predstavo Povodnega moža, ki je bila strašno zabavna in je na koncu požela aplavz. Prilagam video zadnjega dela programa, preostanek pa moram se zmontirati.


nedelja, 17. januar 2016

App za učenje slovenščine #2

Nekje konec novembra sem se lotila programiranja in tja do konca decembra sprogramirala vesga boga. Nastala je aplikacija Learn Slovenian za učenje slovenščine. Ima vse osnovne funkcije za učenje in urejanje vsebine. Prostovoljci so mi pomagali tudi pri urejanju vsebin in testiranju.


Ideja aplikacije je ponuditi ohlapno povezane lekcije, ki gradijo besednjak in postopoma učijo slovničnih pravil. Lekcije so v grobem urejene po zahtevnosti stopnji, od lažjih proti bolj zahtevnim. Lekcije učencu ponudijo kvize, ki so po pametnem algoritmu zgrajeni iz vsebine lekcije – torej je ob večkratnih ponovitvah iste lekcije le ta vsakokrat malo drugačna, da je vsebina bolj raznolika.

Vizija projekta je ponuditi online platformo za učenje slovenščine in spoznavanje slovenske kulture. Na voljo je globalno, vsem ki jih zanima učenje ali vadba slovenščine. Lahko je uporabljena kot samostojni učni pripomoček ali pa jo uporabljajo učitelji slovenščine kot tujega jezika kot dodatni pripomoček. Postopoma se bodo dodajale nove lekcije, z vedno bolj bogato vsebino, boljšimi razlagami slovničnih pravil, razširjeno vsebino (npr. audio-video posnetki), prepoznavanje govora itd. Tehnologija, ki jo uporabljamo pri razvoju stremi k temu, da je aplikacija uporabna na širokem naboru naprav, ki jih ljudje danes uporabljajo – namizni računalniki, tablice in telefoni. V tem se aplikacija bistveno razlikuje od drugih, ki so ze na voljo, saj je po naših raziskavah edina, ki optimalno funkcionira na mobilnih napravah. Aplikacija je tudi razvita po standardu WCAG z AA stopnjo, ki stremi k temu da je stopnja uporabnosti in dostopnosti visoka za osebe z omejitvami (slepota, slabovidnost, motorične težave, gluhota, epilepsija, disleksija, kognitivne težave itd.)

Trenutno so na voljo naslednje funkcije:
  • Urejanje vsebin in oblikovanje lekcij za učitelje 
  • Učitelji lahko dodajajo besede in stavke s prevodi, naložijo vizualni material itd. 
  • Pri lekcijah se lahko dodaja opise lekcij in navodila za učence, ki razložijo slovnična pravila
  • Učenci se lahko učijo po posameznih lekcijah in pri tem vidijo svoje rezultate
  • Rezultati učencev se shranjujejo in jim aplikacija pri ponovnem obisku pokaže katere lekcije so ze dokončali
  • Na voljo je 11 različnih tipov nalog:
    • izbira pravilne besede,
    • prevod besede iz/v slovenščine/angleščino, 
    • prevod stavka iz/v slovenščine/angleščino
    • iskanje parov besed, 
    • izbira pomena besede s sličico 
    •  izbira pravilne manjkajoče besede v stavku 
  • Integracija z e-govorcem (projekt Instituta Jožef Stefan) za izgovorjavo besed in stavkov
 Aplikacija je dostopna na http://learnslovenian.net/








App za učenje slovenščine #1

Ze nekaj mesecev nazaj sem raziskovala kakšne rešitve obstajajo na področju učenja jezikov. Našla sem Duolingo - super stvarca. Sem hitro dodala dva tečaja - nemščino in italijanščino. Nemščine sem se učila ze v srednji soli in mi je bilo zelo zanimivo osvežiti znanje. Koncu koncev sem ugotovila da niti nisem tako strašno "zarustana" kar se tiče gramatičnih pravil, mi je pa pošteno manjkalo besednjaka. Italijanščine pa se nisem nikoli prej učila in mi je bilo prav tako zanimivo ugotoviti da je precej enostaven in zanimiv jezik.

Potem sem pisala na Duolingo da bi se dodalo tečaj za slovenščino, ampak iz tega ni bilo nic. Ne bu ne mu. Pred menoj so poskušali ze drugi pa tudi niso imeli uspeha. Na splošno sem raziskavo delala zato da bi ugotovila kaj je v smislu učenja jezika ponujeno za slovenščino in ugotovila da nekaj sicer je, ampak je zastarelo, nerodno za uporabljati, ne dela na mobilnih napravah, je vsebinsko omejeno, nepovezano itd.

Pa sem rekla hej, kaj pa ce bi jaz probala malo za foro malo zares implementirat eno preprosto mobilno aplikacijo. Malo sem se igrala z razvojem na Androidu in relativno hitro skapirala da niti ni tako težko. Potem sem ugotovila da je večji problem v tem da pol ljudi uporablja android, pol pa iOS naprave in da ti dve platformi nista nikakor kompatibilni ali portabilni in da bi moral 2x več truda vložiti da bi sprogramiral za obe. Sicer sem se nekaj igrala z platformo Xamarin, ki naj bi omogočala enostavneje razvijanje za obe platformi. Ampak sem na koncu ugotovila nekaj stvari:
  • da je free verzija Xamarina zelo omejena in se mi po dveh dneh projekt zaradi prevelike velikosti (??) sploh ni več hotel skompajlat
  • da je najcenejša paid verzija nekje $1000 na leto... too much za neko hobi zajebancijo
  • da je programiranja sicer manj ampak ravno 100% portabilnosti se vedno ni
  • da so skompajlani projektki neverjetno veliki in preveliki za distribucijo preko app stora
  • da je bilo veliko problemov z kompatibilnostjo med samimi verzijami androida... precej buggy vse skupaj
Pa sem rekla klinc to gleda, preveč komplikacij ko pa vendarle lahko vse skupaj implementiram kot mobilno online aplikacijo in dosežem bistveno boljši rezultat z 5x manj truda.

Več o tem pa v naslednji objavi.

nedelja, 10. januar 2016

Springbrook National Park

Včeraj smo sli v Springbrook National Park na pohod. Pridružil se nama je kolesar in svetovni popotnik Žiga Ogorelec. Springbrook national park se nahaja v bližini Gold Coasta in je prijetna izletna točka saj ponuja več pohodnih poti, od kratkih do dolgih. Mi smo ubrali srednjo opcijo in smo hodili približno 2 uri bolj na počasi. Zanimivost je več slapov, med drugim tudi tak ki se preliva v jamo in tvori naravni most. V Springbrooku se lahko ogleda tudi jama z svetlečimi črvi. Posebnost je tudi to da je nacionalni park malo dvignjen in umaknjen v notranjost, ter ima s tem zelo prijetno klimo. Ko je na Gold Coastu izjemno vroč dan, bo v Springbrooku kar nekaj prijetnih stopinj hladneje.

Zanimiva je tudi vegetacija, ki se spreminja od tipičnega evkaliptusnega gozda ki ga pogosto asociiramo z Avstralijo pa do deževnega pragozda, ki je tudi zelo tipičen za Queensland. V potokih je mogoče opaziti jegulje, ki imajo zanimiv življenjski cikel. So ravno obratne od lososov, ki živijo v morjih in se vračajo nazaj v sladke vode rek, da se parijo. Jegulje se parijo v morju in se potem vračajo v sladkovodne potoke in jezera v notranjosti celine.

V preteklih dneh sva tudi gostila mladega popotnika Žigata Ogorelca, ki je z biciklom prepotoval 12,000 kilometrov vse od Slovenije, preko mnogih držav centralne Azije pa vse do Singapurja, od koder je z letalom priletel v Darwin. Kapo mu dol. Več o njegovih dogodivščinah si lahko preberete in ogledate na njegovem blogu: https://ogotrip.wordpress.com/ Celotno pot je prepotoval na bolj ali manj običajnem biciklu.