nedelja, 13. september 2015

Moje siviljske kreacije

Ko sem bila v Sloveniji na pocitnicah sem kupila dve reviji za sivanje. V Avstraliji se jih strasno tezko dobi. Dobis tiste za sivanje odej in taksne, ki se na splosno vrtijo okoli mode. A da bi kupil taksne, pri katerih zraven dobis kroje, je skoraj misija nemogoce. Ce pa kupis kroje v posameznih paketih so pa tudi tako pregresno dragi, da te boli denarnica. V Sloveniji sem kupila en izvod revije Modellina v italijanscini in enega podobnega v nemscini. Zaenkrat sem sesila tri majice in ene hlace. Predvsem kroji iz tiste italijanske revije so mi strasno vsec. Tudi navodila so lahka za sledit. Malo sem si jih prevedla v Google Translate pa je slo brez vecjih tezav. Sivanja sem se pretezno naucila sama. Sla sem tudi na en tecaj kjer sem se vsekakor naucila kar nekaj taksnih tehnik, ki se jih sam ne mores nauciti. Sedaj pa predvsem gledam kaksne Youtube videe.

Hlace so bile najlazje. Pri hlacah je vedno veliko dolgih ravnih sivov, tako da gre delo zelo hitro od rok. Malo bolj zoprna je le vstavitev zadrge, a tu imam ze ogromno prakse. Predvsem prakse iz neuspesnih vztavitev zadrg, ko sem tako popizdevala da sem na koncu sla kupit pravo tacko za sivalni stroj. V zivljenju sem namrec zasila vec nevidnih zadrg kot navadnih. Te hlace jih imajo na desnem boku in tokrat mi je v prvem poizkusu uspelo v nulo. Hlace mi sicer ne stojijo tako fino kot italijanski manekenki z zobotrebci namesto nog, a hej, se vedno ne zgleda ravno slabo. Prave babe imamo riti in stegna. Sicer pa mojster v photoshopu bi me lahko v noge raztegnil kot elastiko pa bi tudi jaz zgledala kot preklasta manekenka.

Italijanske hlace

Majice s prekrizanim dekoltejem so bile najbolj pedantne - naredila sem dve, ker mi je kroj tako vsec in material lepo obda telo. Prvic sem sivala z pravim pletenim blagom, ki je zelo raztegljiv. Prvo majico sem sivala z navadnimi iglami in zravne preklinjala. Za drugo sem si kupila igle z tumpastimi konicami in je res slo veliko lazje.
Prekrizani top (tudi v modri barvi)

Majica z polka pikcami je narejena iz nekega starega kosa blaga. Dokupila sem le majhen kos pikcastega tulleja, ki je bil tudi zanimiv za sivanje. Ce nastavitve na sivalnem stroju niso bile nastavljene kot jedrska elektrarna natancno, je sledilo samo bentenje in popravljanje sivov. Ta majica mi sicer na koncu ni bila tako strasno vsec. Mislim da bom morala skociti nazaj za sivalni stroj in na hrbtu vsiti dve puscici, ker sicer majica na hrbtu stoji nekako prevec ohlapno. Rokavi so mi bili drugace najvecji trik. Zarobila sem jih s trakom in tam je bila pri sivanju potrebna laserska natancnost, ampak mi je po nekem cudezu uspelo iz prve.  
Polka pikce
Kaj sem se naucila iz teh projektov? Najvecji uspeh so definitivno rokavi. Majice z rokavi sem sicer sivala ze vsaj 2x poprej a moram reci da mi nikoli ni uspelo tako perfektno, da bi rekla da sem s svojim delom zadovoljna. Od sedaj naprej mi rokavi ne predstavljajo nobenega strahu vec - easy peasy, vaja dela mojstra. Sivanje z raztegljivim materialom si zasluzi drugo mesto - zelo oprostljivo, lahko si tudi malo povrsen pa ni problema.

Doma imam ze pripravljen material za se eno majico. Tokrat jo bom sivala iz finega, svili podobnega materiala, ki se mu rece crepe du chine (kitajski krepe???). Sem kupila specialne super tanke igle. Material sicer deluje kot a bo zahteven ker se bo frcal na robovih, ampak tudi to mislim da se da ukrotiti.

2 komentarja:

Vinc pravi ...

ali te kreacije potem tudi nosiš v službi in drugje, al jih imaš samo za privat?

kaalen pravi ...

Ja ja, nosim tudi v sluzbo. Odvisno od kroja. Tistele hlace so itak narejene za v sluzbo. Uno majico z pikicami bi komot nosila v sluzbo za vsakodnevne zadeve, npr. ce poucujem na fakulteti. Ne bi jo ravno nosila za intervju ali za kaksne pomembne sestanke, ker je malo prevec goofy z pikcami. Tisti crn top ma pa mogoce malo prevec globok dekolte (lih lukna med joski), tudi za na fakulteto ker moram dostikrat komu kaj razlagat pa se nagibam naprej, plus vedno sem raje malo bolj konzervativno oblecena, da se ne bi kdo neprijetno pocutil zraven mene.
Sem ze v preteklosi marsikaj doma narejenega nosila v sluzbo in dobila pohvale. Pri zacetnih "umetnijah" je bilo sicer out of the question, kasneje pa so komentiral kako mi hlace super stojijo. Pa sem jih malo sumljivo gledala, ce je to kao komentar, da zgleda doma narejeno. Veliko starejsih kosov potem nisem mogla vec nosit ker so bili nekompatibilne barve z lasmi, pa vmes sem se enkrat ful zredila in mi nic vec ni pasalo. Se najvec imam takih kosov, kjer sem kaj kupila in potem doma priredila da je bolje stalo. Takih kosov imam toliko da se po pravici niti ne spomnim vec kje je bilo kaj "stukano".