nedelja, 30. avgust 2015

Ultravijolična dama s študentskimi tegobami

On dan sem sla na faks na ogled izpitov. Ma je ze moralo biti tako, da sem čutila, da se mi obeta nekaj dobrega. Preden sem odšla od doma sem se pogledala v ogledalo in glej ga zlomka - spet sem bila našemljena v neko borovnico.


Ogledala sem si dva izpita. Pri prvem sem našla eno piko ki je niso steli in eno vprašanje ki sploh ni bilo ocenjeno. Gospodična, ki mi je dala izpit v pogled, je rekla da bo preverila pri predavatelju. Cez nekaj dni so mi sporočili da dobim +6 pik in gre s tem moja ocena iz 6 na 7 - ali iz distinction na high distinction, kar je najvišja ocena. Trenutno urejajo birokracijo, da sprocesirajo popravek. S tem bo moje povprečje 6.5 jupiiiii!

Pri ogledu drugega izpita pri gospodu Raztresenemu pa se mi je zelo da sem bila tudi ocenjena vsaj nekoliko strogo. Tezko je bilo objektivno oceniti moj peformans, glede na to da gospod Raztreseni ni imel vzorčnega izpita z rešitvami. Delne rešitve za 3 vprašanja je imel nakracane na veliki rumeni kuverti, za nekatere mi je dal (pomanjkljiv verbalni feedback), za ostale pa nic. Pri približno polovici vprašanj sem imela občutek da sem podala dobre odgovore, a sem dobila le delne točke. Potem sem se pri prvi gospodični pozanimala kakšna je običajna praksa glede vzorčnih rešitev k izpitu in mi je povedala da je to odvisno od tipa vprašanj, kar je povsem razumno. Glede na to da sem tudi sama predavala na isti fakulteti, sem imela občutek da je prisotnost vzorčnih rešitev izpita precej standardna praksa. Vsaj ko sem jaz predavala, sem vedno pazila, da sem se striktno drzala dobrih praks. Ena izmed teh praks je vključevala tudi transparetne dokumente, ki so obrazložili kako se delo študentov oceni. To je vključevalo točkovnik in vzorčne rešitve. V tem primeru pa ne eno, ne drugo ni bilo prisotno.  Tu se razmišljam ali bi vložila prošnjo za ponovno ocenitev.

sobota, 29. avgust 2015

Living in Paradise

Danes sem sla na en spontan izlet z biciklom. Od doma cez hrib do morja in nato ob obali vse do Lote in potem nazaj domov (ogled na zemljevidu).

Ob poti sem v parku videla nekaj mladine ki se je veselo zabavala na DIY toboganu. Mi je bilo kar malo zal da nisem bila v kopalkah, ker bi jih sicer vprasala ce se lahko tudi sama parkrat spustim.


Ko sem se ze obrnila proti domu pa sem na vrtu neke hise videla papige - lorikeete. Teh papig je sicer povsod polno, a so mi se vedno vsakic ko jih vidim nadvse lustne. Tele so se zabavale na grmu, ki je imel neke plodove. Glodale so tiste plodove in klepetale med seboj. Pa sem pomislila - zivim v tropskem paradizu kjer te papige lahko vidim vsak dan - mar ni to fino.





ponedeljek, 17. avgust 2015

Da se malo pohvalim

Na nasi univerzi studentje na koncu vsakega semestra ocenijo kvaliteto predmeta in ucnega osebja. Za tutorje (ali assistente po slovensko), tem ocenam recemo TEVALsi. Moje TEVALse sem sicer dobila po emailu ze nekaj casa nazaj, a jih do sedaj se nisem natancno pogledala. No, danes sem rabila malo motivacije tako da sem odprla PDF priponke in z vami delim primere ocen, ki sem jih dobila od studentov. Tele so za tisti predmet, kjer se studentje ucijo analize poslovnih zahtev in nacrtovanja informacijskih sistemov.
Mi je kar malo repek zrastel :-)




sobota, 15. avgust 2015

Regrat v Avstraliji

Special edition post...

Ne morem reci da regrata v Avstraliji ni, ga pa ne nabiramo. Vsaj ne da bi jaz vedela za to. Nekaj strašno podobnega regratu sicer raste tudi pri nas, ampak tista bolj pritlikava in kilava sorta. Jaz jo smatram za plevel, se posebej ce se mi zaredi na travi. Tudi perje ni nikoli tako sočnega izgleda kot se ga spomnim iz Slovenije, ko je mama spomladi regrat nabirala na travniku po krtinah.

Ce smem špekulirati, bi rekla da je podnebje neprimerno. Obdobje leta ki bi bilo v Brisbanu ekvivalentno pomladi je nekje julij, avgust. Pri nas to obdobje leta sicer smatramo za zimo ali dry season - odvisno koga vprasas. Temperature bi sicer bile prave, a v tem času tipično ni veliko dežja. V času ko so torej temperature primerne za mlad regrat ni dovolj dežja da bi zraslo sočno perje, ko pa dež pride (oktober-november) pa so temperature že previsoke in je situacija nekako taka kot da bi regrat obiral sredi poletja v Sloveniji, ko že gre v cvet in je grenak.

Morda je v kakšnem drugem predelu Avstralije drugače, ampak v Brisbanu bodo ljubitelji regrata ostali nepotešeni.

četrtek, 13. avgust 2015

Vrtickarstvo

Nekdo me je prosil da malo napisem o vrtickarstvu v Avstraliji. Idealna priloznost da se torej malo razpisem na to temo glede na to da jo imam nekje na TODO seznamu ze dolgo casa.

Pod prvo naj objasnim da nisem nek strastni vrtickar, niti nisem v vrtnarjenu prevec izkusena ali strastna. Vrtnarim zaradi prakticnih razlogov in zato ker nimam s svojim casom poceti kaj bolj pametnega. No, tretji razlog je mogoce tudi to da pac ne morem iz svoje slovenske koze in gajtrc pri bajti pac mora bit.

Prvi resni poskusi vrtnarjenja so se zaceli sele ko sva se vselila v najino hiso. Nimava namenskega zelenjavnega vrta, pac pa sva par semen v zemljo vtaknila kar med dekorativnim zelenjem za hiso. Prvi resni poskus vrtnarjenja se je izkazal tudi za do sedaj najbolj uspesnega.

Experiment #1 je bil cesnjevec, ki je zrastel brez pretirane skrbi in celi dve leti obrojeval na kilograme cesnjevcev. Toliko da so jih tudi kure in race imele ze polne riti. Ta eksperiment naju je tudi naucil da je rastlina paradiznika pravzaprav dvoletnica in ne zgolj enoletnica. Cesa takega v Sloveniji verjetno ne mores ugotoviti, ker ob prihodu zime rastlina paradiznika odmre. Pri nas pa je ta posast od paradiznika kar rastla in rastla, cvetela in obrojevala. Ko je prisla zima se je rast kvecjemu malo upocasnila, naslednjo pomlad pa je ta ista raslina zopet eksplodirala in v obilici obrojevala se eno sezono. Pred kaksnima dvema mesecema je originalna rastlina dokoncno odmrla in sem poruvala posusena stebla. Potem sem bila v Sloveniji na dopustu in sedaj ko sem se vrnila sem opazila da na istem mestu raste ne ena, ampak vec samovsejanih poganjkov. Cesnjevec je torej zame trotel ziher varianta.

Drugi uspesni poskusi urbanega vrtnarjenja so bili z pritlikavim strocjim fizolom in sneznim grahom. Oboje je rastlo in obrojevalo, ampak le eno sezono.

Malo manj uspesno je bilo gojenje buck in malancanov. Z buckami do sedaj nisva imela se niti enega uspeha. Rastline so se bolj ali manj posusile se ko so bile relativno majhne. Listi so postali puhli in so se dobesedno zdrobili. Menda je to neka vrsta plesni na katero seme ni bilo odporno. Dodaten problem so predstavljale gosenice, ki so v tistem casu totalno navalile na bucke. Od dveh srednje velikih rastlin zuchinijev so v dveh dneh ostala samo se stebla - vse ostalo so pojedle gosenice preden sem sploh opazila da je prislo do napada. O malancanah pa sem tudi ze napisala... bujno obrojevanje neuzitnih plodov. Letos bom narocila semena od drugega proizvajalca da vidim ce bo vec uspeha.

Preden sem sla v Slovenijo sem v zemljo posadila tudi nekaj semen solate, ki sedaj veselo raste. Kaksnih 10 zasadkov je. Ne vem ali je treba dlje pustiti, da se bolj razraste ali je to to. Nekako sem upala da bi solate naredile vecjo glavo - taksno kot jo kupis v trgovini, ko je ena rastlina dovolj za celo solato namesto da moram porezati dve ali tri da pride ven dovolj perja za eno skledo solate. Neke neuspesne poskuse s solato sva imela ze lansko leto. In sicer je solata zrastla in sla takoj v cvet kar je bilo tudi smotano. Okus je bil grenak, perja pa tudi bolj malo.

Le delno uspesni so bili tudi poskusi gojenja drugih sort paradiznika in paprike. Volovska srca sploh niso uspela, pelati pa so tudi obrodili bolj tako tako - od 3-5 plodov na rastlino kar ni dovolj da bi se trud izplacal. Paprike so sicer zrasle ampak so bile totalno kilave. Za solato, prazenje ali sataras je bilo okay, da bi pa slucajno paprika zrastla dovolj velika da bi jo recimo lahko filal pa niti slucajno. Veliko je bilo tudi odpada - plodov ki se niso do konca razvili in ki so zaceli na spodnjem delu gniti ali so se posusili se preden so dozoreli. Chiliji, jalapenjoti in druge pikantne papricice pa dobro uspevajo. Ne vem v cem je fora da navadne paprike ne zrastejo lepo, pikantne pa brez problema.

Klavern je bil tudi poskus z brokolijem in brsticnim ohrovtom. Ne eno ne drugo ni obrodilo nobenih plodov, le ogromno perja.

Gojim tudi vse vrste zacimb: baziliko, petersilj, koriander, rozmarin, timijan, sivko, zajbelj, drobnjak, lovor, meto itd. To kar dobro uspeva.

Letos sem se namensko usmerila v bolj sadne izbire. Trenutno mi na vrtu rastejo 3 rasline bananovca, ki so visoke ze priblizno 5 metrov in dobro kazejo. Za hiso sem posadila tudi majhno sadiko licijev, ki sem jo vzgojila iz semen ki sem jih shranila lansko leto. Nekje v predalu se mi valja tudi paketek semen za jagode, ki jih se nisem vsadila. Imam tudi sadiko granatnega jabolka ampak je se tako kilava da sem prepricana da letos ne bo nobenih plodov. Predvsem visoke upe imam na banane.

Kar se tice vrtnarjenja v Avstraliji je torej verjetno precej podobno kot v Sloveniji le da sezone trajajo dlje in da je mogoce kdaj pa kdaj celo bolje posaditi rastline jeseni ali pozimi, ker je poleti zanje prevroce. Absolutno potrebno je tudi redno zalivanje (lenoba?), sicer ti mocno poletno sonce hitro vse skuri. Semena sem do sedaj kupovala v navadnih vrtnih centrih kot je Bunnings. Ne vidim smisla v uvazanju semen in sem tudi nekje 90% prepricana da uvazanje semen "kar tako" ni dovoljeno. Moja zakljucna misel: vrtnarjenje je cisto fajn tudi za tiste, ki vrtnarijo kar malo tako. Ne rabis bit genij, nekaj bo ze zrastlo.

P.S. Se opravicujem za vse tipkarske napake - spellchecker mi trenutno nekaj nagaja.

torek, 11. avgust 2015

Bullshit malancani

Semena za tele "malancane" sva kupila in posadila ze kar nekaj mesecev nazaj. Mogoce celo lansko leto. Hudic raste kot plevel, ampak tudi eden se ni ratal tipicne temno vijolicne barve. Tudi tekstura in okus plodov je hmm hmm, bolj tako tako. Ena miniaturna zaplata teh rastlin je obrodila ze vsaj za celo gajbico takih izrojenih plodov. Sva jih probala prazit, pa kuhat, pa vlagat, pa dlje pustit da bi dozoreli itd. Ne pomaga nic. Okus je cuden, koza debela, tekstura kot stebla nekega grenkega plevela, cisto prevec semen itd.

A ni smotano no! Da prekopljes zemljo, pognojis, ruvas ven plevel in cakas vec mesecev in na koncu dobis ven samo ene izrodke.

sobota, 08. avgust 2015

Ko srecas konzulko

Slovenska konzulka v Queenslandu ima dejansko tudi proper tablice za avto in zastavice. Ravno avtomobila nedavno potrjene slovenske konzulke pa tudi ne vidis vsak dan zato sem morala hitro stisnit enga selfija.