sobota, 02. maj 2015

Tekoce novice #2

Ta konec tedna nas je zopet zajel en manjsi ciklon. Porocilo je standardno: obilica dezja, lokalne poplave, zastoji na cestah in zamude na javnem transportu. Petek sem prezivela na kampusu, ker imam ob petkih zjutraj eno predavanje, nato pa popoldan poucujem 4 ure tutorialov. Moram priznati, da je bil mukotrpen dan, ker je bilo vreme cel dan skisano. Ven sploh nisem sla, razen do picerije po eno pico ker sem potrebovala "comfort food". V cetrtek je Rudi kupil nov deznik, ki pa je bil briljantne kvalitete. Le pet metrov od vhoda mi ga je rahel sunek vetra obrnil in polomil.

Na zalost tudi ni bilo nobene sanse da bi tutorial zakljucili kaksnih 10 minut prej, ker so studentje zaradi dezja do zadnje minute cepeli v predavalnici na toplem in suhem. Sele ob 6h sem se torej odpravila domov. Obicajno do avtobusne postaje ucvrem kar po bljiznici preko nogometnih igrisc, a tokrat tega nisem hotela narediti, ker bi cevlje in hlace totalno usrala. Torej sem sla najprej po hribu navzgor do studentskega centra in potem po ustaljeni potki navzdol proti avtobusni postaji. Ni trajalo dolgo pa sem imela cevlje povsem mokre. Na dnu hriba se je zbrala gruca studentov in ko sem prisla blizje, da sem uspela videti kaj se dogaja, sem videla da so jezera poplavila preko pespoti do postaje. Baaah, sranje sem si mislila, ker je pot naokoli dolga... vsaj 15 minut hoje ekstra v dezju. Preden sem se uspela obrniti, sem videla manjso gruco studentov, ki se je odcepila od poti in odsla bolj na desno, se blizje k jezerom. Ko sem se ravno hotela zadreti da naj ne mislijo "skakati cez", je prva punca naredila ravno to in pristala do ramen z nahrbtnikom vred v vodi. Za njo je skocil njen "boyfriend", ki je pravtako zaplaval v blatno vodo. Se nekaj drugih studentov je ravnotako bolj ali manj uspesno do razlicnih globin poskakalo v temacno in usrano vodo. Le koliko prenosnih racunalnikov je bilo v nahrbtnikih. Kaj so razmisljali mi ne bo nikoli jasno. Ce je glavna potka poplavljena, je menda nespametno iskati tocko za preskok v se bolj temacnem predelu, kjer voda izgleda se globlja in prisotnost vegetacije nakazuje na to da se nahajas na samem robu jezera. Razmisljala sem o tem da bi poklicala kampusno varnostno sluzbo da pridejo naredit red preden se kaksen s pomanjkanjem zdrave pameti se utopi. Pa se mi prav ni dalo brskati telefona iz torbe.
Odpravila sem se torej nazaj gor po hribu in vse naokoli po cesti do avtobusne postaje. Napol polomljen deznik mi ni prav nic pomagal, da bi ostala suha. Ko sem bila ze blizu postaje so mimo mene pritekli 3 fantje v supergah in kratkih hlacah. Zgoraj brez, seveda. Se trije avanturisti, ki bodo priliko izkoristili za plavanje z racami, sem si mislila. Ko si student, mlad in neumen, moras bit legenda, itak.
Do avtobusne sem potem uspela priti, mokra le do gleznjev. Z avtobusom sem potem sla do postaje za vlak, ki je bila nabito polna ljudi. Odpovedali so namrec footy tekmo med AU in Novo Zelandijo in se je veliko nesrecnih navijacev vracalo nazaj domov. Vlak je imel 45min zamude kar je bilo prirocno, ker sem tudi jaz zamujala. Na koncno postajo me je nato prisel iskat Rudi z avtom, a sva morala za pot nazaj domov po obvozu, ker so policisti vmes zaprli glavno cesto, ki ob vsakem vecjem nalivu poplavi. Nobene panike, samo po pameti.

Danes zjutraj sem v novicah prebrala da se je utopilo 5 oseb. Tragicno in neumno do konca. Ob vsem ozavescanju javnosti, da se v poplavljene ceste ni pametno voziti, ljudje se vedno to pocnejo. Da pojasnim, vsi umrli so se utopili, ker so zapeljali v poplavno vodo. Noben dogodek se ni zgodil nepricakovano v smislu da bi jih deroca voda nenadoma zalila. Kakor grdo se slisi... morda je prav da se zgodi naravna selekcija tistih, ki nimajo samoohranitvenega nagona.

1 komentar:

Dejan pravi ...

Potem so pri vas še bolj butasti kot pri nas.