torek, 24. junij 2014

Konec semestra

No pa je skoraj konec semestra... le se nekaj dni nas loci od zaključnih izpitov za moj kohort približno 100 študentov. Laboratorijske naloge so ocenjene, kolokviji so ocenjeni (ze zdavnaj), skupinske seminarske naloge so ocenjene itd... edina stvar ki se manjka so zaključni izpiti pa bo krog študentskega življenja sklenjen in moja kariera predavatelja zaključena... za sedaj.

Uživala sem, neizmerno! Ce se se kdaj ponudi prilika, jo sprejmem z največjim veseljem. Sicer se v redni vlogi predavatelja/profesorja ne predstavljam, bi pa z veseljem ohranila stik z univerzo in občasno predavala kakšen predmet kot gostujoči predavatelj iz industrije.

Z rezultati študentov sem relativno zadovoljna. Sicer bi lahko bilo malo boljše, vsekakor sem upala da bodo študentje oddali kakšno perfektno seminarsko nalogo, ki bi jo lahko enostavno prebrala in zraven zaploskala in jim z največjim veseljem dala 100% tock, ampak na žalost so vse skupine sem in tja naredili kakšen kiks.

Tudi sama sem se naučila marsikaj... z lahkoto bi rekla da sem se sama naučila prav toliko od študentov kot so se oni od mene. Brez mentorice Dr Sabine ne bi slo tako gladko... se pred zacetkom semestra mi je rekla, da je kljuc v pripravi... prepare & prepare because there is never enough preparation. In prekleto prav je imela

Ce enostavno navedem nekaj utrinkov in misli o tej izkusnji:
  • Subjektivno je bolj prijetno predavati študentom na magistrskem programu - veliko vec zrelosti in zagnanosti.
  • Magistrski studentje... mislim da je bil odstotek international studentov precej blizu 100%. Pretezno je slo za azijske in arabske studente. Med njimi je bilo celo dekle iz Omana in fant iz Vietnama. V celotnem razredu je bil en Norveski student. Veliko razlicnih kultur, do cesar moras imeti kot predavatelj spostovanje, pozitiven odnos in razumevanje ko pride pri skupinskem delu do tezav ker so na primer studentje v isti skupini iz Kitajske ampak nekateri govorijo kantonski jezik, drugi pa mandarinscino.
  • Ceprav je pristop marsikaterega predavatelja in koordinatorja da drzijo ultimativno distanco do studentov, je bil moj pristop "dostopnost". To sicer vodi v vec dela kot bi ga sicer imela ce bi jih enostavno "odjebala" po domace povedano, ampak mislim da je posteno, razumno in prijazno do studentov, ce imas kot njihov ucitelj cloveski pristop in jim pomagas kjer le mores ali jih usmeris na druge vire kjer so vprasanja ali narava tezave izven obsega dela predavatelja/koordinatorja. Klasicni primer je korespondenca preko emailov - najbolj dosegljiv in prirocen nacin komunikacije za marsikoga, ampak v marsikateri situaciji lahko tudi zelo casovno potraten, ce zelis podati vse informacije, ce pa si povrsen pa lahko vodi v napacno razumevanje. Moj pristop je bil tak da ce sem lahko na vprasanje odgovorila v 3 paragrafih ali manj ni bilo problema, sicer sem studente povabila na osebno konzultacijo.
  • Dodiplomski studentje so imeli nizko udelezbo na predavanjih. To me je zelo razžalostilo in sem se celoten semester sprasevala ce so moja predavanja dolgocasna in je to razlog za nizko udelezbo. Imam sicer nekaj idej kako bi to izboljsala... ampak koncu koncev mislim da bi bil dalec najboljsi pristop da naredim predavanja tako dobra da so absolutno awesome in da so posneta v video formatu... freedom of choice, namesto da to vpliva na mojo samozavest.
  • Kampanjsko delo... 2 meseca v semestru skoraj nic, razen predavanj in vaj, potem pa vse naenkrat. Mogoce bi lahko to spremenila v progresivne naloge.
  • Dober feedback na nalogah je esencialen - vodi v visjo kvaliteto dela pri naslednji nalogi. Drugi predavatelji so mi povedali da so neradi tako transparentni ker obilna kolicina feedbacka vodi v to da se studentje hodijo kregat za ocene. Moja izkusnja ni bila taka. Kriteriji za ocenjevanje so bili objavljeni vnaprej in naloge ocenjene objektivno z feedbackom kjer so naredili napake ali na podrocjih kjer bi se lahko izboljsali. Ce bi kaj spremenila v prihodnosti je to, da bi objavila se bolj podrobne kriterije za ocenjevanje. Po mojem mnenju mora biti postopek čimbolj transparenten.
  • Studentje naredijo toliko kot jim reces... torej po mojem mnenju bi bilo dobro da bi se stopnja zahtevnosti se malo zvisala in bi se studentje naucili se vec. Ampak ce dvignes kriterije je to dvosmerno - vec zahtevas od studentov, boljsi moras biti kot ucitelj.
  • Tutorji (asistenti)... hit & miss. Lahko so dobri ali nekje vmes. Kot predavatelj nisi le ucitelj za studente ampak moras biti tudi dober mentor za svoje asistente ce zelis iz njih potegniti 120%. Sredi semestra sem po spletu okoliscin izgubila eno tutorko... iz nedelje na ponedeljek sem izvedela, da je "tutor no more, went AWOL". Rahlo sranje... kot npr. kdo bo prevzel 4 ure njenih tutorialov. Drug tutor Agung je bil zakon... sicer so imeli studentje sem in tja manjse pripombe ampak bog mu pozegnaj, mislim da je slo pretezno za miskomunikacijo, drugace je bil zelo zagrizen in se je trudil po zelo potrudil. Tudi meni je pomagal z stvarmi ki so bile izven njegovega obsega standardnega dela... kot na primer ko me je pocakal pred glavno stavbo zato da mi je pomagal nesti tezko skatlo kolokvijev v pisarno ker me je bolel hrbet in bi sicer tisto 10kg skatlo morala sama nesti od parkirisca pa vse do pisarne.
  • Konzultacije ali govorilne ure - ni lepsega. Sem bila vedno zelo vesela ko se je kaksen student prikazal... nekateri drugi predavatelji, vsaj tak sem imela obcutek, so se jih poskusali znebiti cimprej.
  • Pisarna... kot predavatelj jo rabis. Ce vprasas vodstvo fakultete jo dobis, ce sparas jezik... your problem.
  • Splosna organizacija - kako ze gre "pomagaj si sam in bog ti bo pomagal". Ce se zorganiziras in vprasas za stvari ki jih rabis, jih dobis... ce ne... kdor jezika spara, kruha strada.
  • Priprava izpitov... haha, easy right? Not so much... ce hoces pripraviti dober izpit, rabis cas in zelo lahko je v izpit vtakniti vprašanja za katera kasneje spoznas da so butasta ali zavajajoča. Obstajajo banke izpitnih vprasanj... nekatera vprasanja so naravnost čudna. Sestaviti inteligenten izpit, ki resnicno da studentom moznost da pokazejo svoje znanje na izpitu je umetnost.
  • Struktura assesable itemov... ali struktura dela ki ga morajo studentje oddati in je ocenjeno. Po mojem mnenju bi morali biti izpiti vredni max 40% celotne ocene, manj je vec. Ostalo bi moralo biti po mojem mnenju ocenjeno preko progresivnih seminarskih nalog.
  • Napake so cloveske. Ce mi kdo pove da se mu zdi da sem nekaj naredila narobe, napako z najvecjim veseljem raziscem in popravim kjer je potrebno. Ni nobene potrebe po aroganci in dokazovanju avtoritete.
In ko dobis email ki se zacne z besedami "Dear respected professor..."... imas sirok nameh na obrazu se cel teden... ceprav nisi profesor, ampak samo predavatelj. Ko pridejo studentje na konzultacije in se ti zahvalijo za predavanja in ti povejo da so se ogromno naučili... ni ga lepsega.

sreda, 18. junij 2014

Google Street View

Za vse tiste ki ste "in the know" in veste kje ziviva - Google Street view je obnovil podatke in sedaj se najina hisa vidi tudi na street viewu.

torek, 17. junij 2014

Hit & Run

Rudi je sel danes zjutraj v sluzbo z avtom in se mu je soseda uspela v rikverc zabit v voznikova vrata se preden se je dobro odpeljal. Najprej sploh ni vedel "od kje ga je zadelo" tako da je stopil ven da bi se z drugo voznico pomenil ampak je zenska malo obotavljala in nato poskušala pobegniti. Tako da se je usedel nazaj v avto in ji sledil medtem ko je zenska v paniki naredila se vec prometnih prekrškov. Uspel si je zapisati registracijsko številko in nato je sel na policijo. Policija jo je izsledila in Rudiju dala kontaktne podatke.

Menda je zenska najprej trdila da ni vedela da se je zaletela in potem da se je bala nasilja in da je zato odpeljala stran... hmm???

Potem je klical zavarovalnico in avto peljal na oceno skode, kjer so menda rekli da bo okoli $10.000... yikes. Vrata so kar posteno vdrta, elektricni pomik stekel ne dela itd. ampak Rudi je okay.

sreda, 04. junij 2014

R.I.P. Nana

Ker je pac nekdo vprašal kako kaj zivali... sem se na žalost spomnila na nekaj kar bi najraje izbrisala iz spomina. Pred mesecem dni sem kokoško Nano nasla mrtvo v kurniku. Kar tako... sredi dneva se mi je zdelo nekaj čudno in sem sla na vrt in nasla Donalda, Sweetie in Psiho v razburjenem stanju. Niso sle niti blizu kurnika. Ob vratih kurnika pa je na tleh lezala "glava". Ni res... ne, shit. Nisem rabila niti blizu pridit, ni mi bilo treba videti celega telesa, samo glavo in del vratu v horizontalnem položaju na tleh... iz razdalje nekaj metrov mi je v nekaj trenutkih postalo jasno da je mrtva.

Sem sla kar nazaj noter za 15 minut ker me je ful razburilo. Potem sem sla nazaj ven, z vrečko in rokavicami in res je bila Nana mrtva na tleh kurnika. Kar tako... mrtva in modra v glavo. Glavniček oz. roža na glavi, ki jo imajo odrasle kokosi je bila povsem modra. Udušena najverjetneje... glede na to da sem en teden pred tem nasla "ostanke jajca", sumim da je bila kača, piton. Drugih vidnih znakov ni bilo... nobene krvi, nic. Slabo mi je bilo tako da sem "pospravila" tako da sem čimmanj gledala, ker mi je bilo hudo. Misliš da se ne bos navezal in se ne... vsaj ne do te mere kot se na domače zivali ki ti spijo na kavcu, ampak se vedno, ni ti vseeno in sprašuješ se kaj si naredil narobe, kaj lahko izboljšaš da bi bile omletarice bolj varne.

Popizditis

Danes sem ga dobila... popizditis ko sem poskusala bookirati letalske karte z frequent flyer tockami.  Zacela sem ob 11:30 zjutraj, zakljucila nekaj minut cez 2 uro popoldne, torej 2 uri in pol.

Postopek bi moral biti preprost:
  1. gres na spletno stran
  2. poisces letaske karte
  3. vneses podatke
  4. placas razliko v ceni (takse itd)

Ampak ne... postopek se je dalo izpeljati vse do zadnjega koraka, tudi sedeze sem ze izbrala in vnesla podatke o potnih listih, le placila ni hotelo sprejeti. Tehnicne tezave, prosim poklicite nas po telefonu.

Le da so se stvari zakomplicirale kot sem jih klicala po telefonu. Sledil je dolg seznam izgovorov zakaj kart ni mogoce kupiti z nagradnimi tockami. Mnogi izgovori so bili tako plehki da bi se razumen clovek gladko smejal, drugi so si bili nasprotujoci, spet tretji je bil "sorry, not possible". Ma da jim jebem mamo.

Prva oseba je rekla da ni nagradnih sedezev za povratni let... sploh nobenega ni na voljo. Ni sanse, gladko. Pa kako je to mogoce ce gledam na spletni strani in mi kaze da je en kup sedezev na voljo. Ja pa veste gospa, pa to niso nasi leti, to so od druge letalske druzbe. Ja in? Ponujeni so online na vasi spletni strani, torej? Ja pa je en let ampak je samo iz Munchna pa do Abu Dhabija, od tam naprej bo treba pa kupit karto po polni ceni... ah pejd u kurac.

Sm si skuhala kavo in naredila se malo raziskovanja da sem se mentalno pripravila na klic #2. Tokrat mlada gospodicna... ki je zanimivo trdila da povratni leti so, tokrat pa je bila tezava z izhodnimi leti. Skratka ravno obraten problem v primerjavi z situacijo izpred 20 minut. Sm ze rolala oke ker mi je bilo takoj kristalno jasno da se bo moja sogovornica na vse pretege trudila da iz mene izcuza cimvec denarja za te letalske karte oz. da mi na vsak nacin prepreci da jih rezerviram s tockami.

Naslednjo uro in se malo sva se prerekali da letalskih kart ni, pa da so ampak ni nagradnih sedezev, pa da se ne da rezervirat ker je let od druge letalske druzbe, pa da povratne karte so, da izhodnih ni in obratno, da so podatki na mojem racunalniku stari vsaj 3 dni pa da je njihova spletna stran real-time, pa da se ne da vseh letalskih kart bookirat na eno rezevracijo ampak je treba narediti locene rezervacije, pa da bi morala narediti rezervacijo online, pa da ji je zal, blah blah blah.
Imam oba telefonska pogovora posneta v celoti vkljucno za screenshoti njihove spletne strani.

Skratka ce hitro obupas, potem pozabi na letalske karte kupljene s pikami, ker bodo naredili vse zivo da te prepricajo da ne obstajajo, da je ze vse razprodano ali da obstajajo drugi razlogi zakaj se enostavno ne da rezervirat... ampak z veseljem pa prodajo letalske karte po navadnih cenah.

Na koncu je "uboga baba" verjetno prišla do konca seznama izgovorov, ki jih je imela v priročniku in je obupala in mi bookirala te presnete karte. Magicno, kar naenkrat so bili rewards sedezi na voljo, magicno so vedeli vse podatke o drugem potniku (le od kje so jih dobili haha)... in vse kar so potrebovali je kreditna kartica za doplacilo razlike.

Moj nasvet:
  • Bodi tecen ko satan... ne se odgnat
  • Lepo jim povej da snemas pogovor (ne da ga oni snemajo... ampak da ga ti tudi snemas... za izboljsanje kvalitete seveda) in delas screenshote njihove spletne strani tako. Izboljsanje "kvalitete" je dvosmerna ulica. Za telefone obstajajo aplikacije ki to naredijo.
  • Da ce mislijo komplicirat bo padla formalna pritozba (zascita potrosnikov, zavedljivo oglasevanje, bait & switch taktike).
  • Sprasuj po bookiranju letov z specificnimi stevilkami letov - to jim nekako da vedeti da ob istem casu gledas njihovo spletno stran in da vidis da ponujajo vec nagradnih sedezev na isti dan na razlicnih letih)
  • Ce se vedno ni srece in so obupno zakomplicirani: Facebook, ce se vedno ni srece: zascita potrosnikov + vsi mogoci spletni portali. Ce organizacija uporablja zavajujoce taktike in milo receno nateguje potrosnike si zasluzijo vso slabo reklamo kar je lahko dobijo. 
Zgleda da nisem edina s tem problemom:
http://www.productreview.com.au/p/velocity-rewards/2.html

Ena misel za Virgin Australia/Velocity Rewards - if you're offering rewards program and advertising rewards seats, then also be prepared to honour your offer without a ton of bullshit.