četrtek, 29. maj 2014

Se sem ziva

Hehe... tolko da bote vedeli da sem se ziva. Sem prejela "pritozbe" da se nic ne javim.
Pa sem pogledala na blog in ugotovila da je bila zadnja objava 1. marca, kar sovpada z zacetkom mojih predavanj na University of Queensland. Tokrat ne v vlogi studenta ali tutorja ampak kar lepo v vlogi predavatelja in koordinatorja predmeta. Nice ane :-) Ne vem ce sem o tem sploh ze javno pisala, mislim da sem bolj ali manj povedala samo prijateljem.

Predavanja so se zacela 7. marca in vmes mi je malo ponagajalo zdravje (nic resnega) tako da sem se fokusirala na mojo vlogo predavatelja in malo ignorirala blog. Obicajno imam cas za vse zive bedarije, tokrat pa priznam... da je bilo srce in vsa energija in cas vlozena v studente. Predavala sem dva predmeta, enega za pod-diplomske studente in enega za magisterske studente; oba predmeta na temo analize in dizajna informacijskih sistemov z kančkom projektnega vodenja. Vsekakor zelo useful stuff in podrocje na katerem imam veliko vnemo, veselje in precej izkusenj. Izkusnja je bila neprecenljiva in kljub temu da sem se vmes kdaj pa kdaj pocutila malo izmozgano, me je sama vnema in zagnanost hitro pobrala nazaj in mi dala energijo. Predavanja so bila samo ob petkih, tako da sem vsak petek odsla na kampus, kjer so mi celo dodelili zacasno pisarno in sem spoznala tudi nekaj drugih krasnih predavateljev in tutorjev. Za pod-diplomske studente sem dobila dva asistenta, ki sta delala praktikume, za magisterske studente pa sem praktikume izpeljala kar sama, ker je bilo v predmet vpisanih samo 34 studentov.

Ne bom trdila da sem d-best predavatelj na svetu, ampak mislim da sem vse skupaj kar dobro izpeljala. Za prvo predavanje priznam da sem bila tako presneto nervozna od vsega razburjenja da sem 5 minut pred zacetkom predavanja mislila da bom imela panicni napad haha :-) Tudi tanartaboljsi trpimo za "tremo pred nastopi". Ko imas predavanje v velikem auditoriju, za top opremo in je v predavalnici 70 studentov... olala, srce rado malo poskoci. Ampak brez muje se se cevelj na obuje ane.

Ce bi imela malo bolj proste roke in malo vec izkusenj bi morebiti se kaksno stvar izboljsala. Ker je bila to moja prva predavateljska izkusnja sem imela bolj konzervativen pristop in sem bolj ali manj sledila programu iz preteklih z manjsimi izboljsavami. Ce bi v prihodnosti zopet predavala taksen predmet, imam sedaj malo bolj jasno idejo kje bi se dalo izboljsati material. Predvsem bi malo bolj zaostrila pogoje z vecjim obsegom seminarskih nalog, manjsim poudarkom na kolokvije, in bolj bogatim materialom za praktikume. Pa ne da hocem biti zajeban prfoks ampak enostavno sem ugotovila da se studenti naucijo toliko kot jih "pritisnes"... ce imajo sirok obseg seminarske naloge je najboljse, ker potenciala jim vsekakor ne manjka. Druga stvar ki sem jo ugotovila je da je profil poddiplomskih studentov in magisterskih studentov precej drugacen. Eni se hitro obrnejo na petah in se zacnejo uciti zgodaj... drugi so se malo bolj "srednjesolski" in cakajo do zadnjega trenutka. Tako da ce bi se enkrat predavala bi roke za oddajo nalog spremenila tako da bi morali progresivno oddajati vsak teden majhno individualno nalogo, sredi semestra milestone report za skupinsko nalogo in na koncu semestra koncni report. Bolj kot so naloge progresivne, bolj bodo sproti delali ampak po drugi strani pa potem iz tega nastane ogromno dela za ocenjevanje. Npr. 60 ur dela z ocenjevanjem individualnih laboratorijskih vaj kjer po pravici povedano v zadnjem tednu nisem videla konca. Na koncu sem ze sanjala v UML diagramih.

Nekih strasnih tezav ni bilo... razen predavanja o podatkovnih bazah. Ta se mi je zdel preprosto povedano challenging. Kako bos mesanici studentov ki prihajajo iz business in IT programov v enem samem samcatem 2 urnem predavanju do potankosti razlozil kako se razvijejo podatkovne baze, kaj je normalizacija in kaksna pravila obstajajo glede normalizacije. Teorijo lahko ruknes na power point prezentacijo pa bo brez dobrega premisleka predavanje bolj kot ne neuporabno ker 90% studentov ne bo imelo blage ideje kaj so posledice slabo zasnovanih podatkovnih baz, kje je meja "dobrega okusa" in tako naprej... bodo pa v nulo poznali formalna pravila. Ampak potem naloge resujejo po vzorcu kjer je pravo razumevanje materiala vprasljivo. Ampak jaz hocem da dobro razumejo vsaj osnove.

Kaksnih resnih tezav ni bilo oz. se je dalo vse pohendlat... kot npr. da je en izmed asistentov dobil precej negativno anonimno pritozbo od studentov in je potem essencialno "izginil" sredi semestra in sta dve skupini studentov ostali brez assistenta kar je zahtevalo hitro akcijo z moje strani, in iskanje novega tutorja. Na koncu je tutor #1 prevzel vlogo obeh tutorjev in skoraj "umrl" od pomanjkanja spanja v prvem tednu. But bless him... brez njega bi bila situacija kriticna.

Potem so bili studenti bolani (pol razreda) in so prisli na praktikume in okuzili z zlahtnim virusom neke cudne gripe/prehlada se mene in vse ostale studente teden dni pred rokom za oddajo seminarske naloge tako da so panicarili in sem jim morala reci da naj grejo k zdravniku po medical certifikat da lahko dobijo podaljsan rok. Potem so bile rahle drame z tistimi ki so dobili nizke rezultate na kolokviju in se mi zdi da sta dva studenta prisla na konzultacijo na rob solz pa sem jima morala razloziti kje sta ga posrala, da ni konec sveta in da se lahko z malo ucenja in feedbackom pravocasno izboljsajo.

Skratka all in all fantasticna izkusnja, ki me je kljub totalni izmozganosti po koncu petka po hitrem postopku nabila z nepojmljivo energijo in globokim občutkom zadovoljstva.

1 komentar:

Erik pravi ...

4Zanima me, koliko dejansko "verjameš" v višji izobraževalni sistem. Torej, da človek glede na vložen čas pridobi konkretno znanje. Če se ne motim, si ti svoje znanje projektnega vodenja pridobila predvsem konkretno z delom na projektih in ne s simulacijami v učilnici. Se pravi, da te vržejo v vodo, nato pa pač splavaš ali ne. Seveda je zelo lepo vedeti kakšne zadeve kot naprimer normalizacija DB, preden se zakolješ na produkcijskem okolju. Čeprav se za moje pojme potem na faksih že pretirava, ker enostavno ni možno človeka nekaj oz. vsega naučiti brez da mora na koncu izpljuniti produkt ki nekako deluje. NE da preživi do konca semestra in da čez ocene temveč da je ena zadeva dokončana. Ker IT ni več neki bav-bav ampak je postala branža pač samo še ena obrt.

Kar se tiče predavanj in vaj bi priporočal, da se zgleduješ po Janezu Demšarju. Evo njegov video na problematiko učenja IT: http://videolectures.net/is2012_demsar_racunalnistvo/

Sistem tedenskega dela sicer nekako vbije ljudem nekaj v glavo ampak ni to to. Ponavadi so takšni predmeti zasnovani tako, da profesor pricakuje odgovor 1+1=2, kar mu v nalogi podaš in greš veselo naprej. Ravno pri tem profesorju smo imeli zanimive projektne naloge (sicer samostojne a ni pomembno). Pri predmetu datamininga, smo dobili kup neurejenih podatkov v tekstovnih datotekah o preseljevanju ljudi. "Sedaj pa mi s teh podatkov kaj povejte". Cilj je bil dokaj nejasen, zaradi česar je prišlo do tega, da smo dejansko sami raziskovali in brskali po raznih člankih in prišli do povsem različnih rezultatov in rešitev. Končni rezultat predmeta sploh ni bila tista ocena, ki je bila dodeljena na uč, ampak dejansko znanje.