sobota, 31. maj 2014

Just for Erik

Malo prevec obsezen odgovor da bi ga napisala v komentarje tako da Erik - cestitke, zasluzis si blog post "just for you" :-) Te dneve sem sem in tja malo slabe volje zaradi enih cisto drugih stvari tako da ce nekdo zacne debato o izobrazevanju, da se mi malo zaiskrijo iskrice v oceh bom z veseljem pograbila kost.

Hmm... koliko verjamem v izobrazevalni sistem? Verjamem da je dalec od perfektnega in da se da marsikaj izboljsati ampak se vedno mislim da ti daje fundamentalne osnove iz katerih lahko potem znanje gradis naprej. Veliko je odvisno tudi od studenta samega - po mojih izkusnjah ven dobis toliko kolikor vlozis truda. Npr. jaz sem studirala racunalnistvo in informatiko in tukaj imam kar dobre osnove in mi je nadrgrajevanje znanja na tem podrocju nekako tako kot da bi gradila extra nadstropja na dobro zasnovani stolpnici, medtem ko recimo nisem studirala business managementa/ekonomije/racunovodstva in ko sem bila porinjena v to vlogo sem se sicer po potrebi naucila tistih osnov ampak s precej mencanja in se danes vem da imam na tem podrocju luknje v znanju in karkoli gradim naprej je bolj kot grajenje nadstropij na pol podrti baraki. Skratka temelji niso tam kjer bi morali biti. Pa tudi je nesmiselno trditi da sem se cisto vsega naucila iz prakse, ker tudi ce nisem ravno vzela predmeta na faksu nisem ravno magicno vsega pokapirala iz "opazovanja" ali intuicije ampak sem prebrala marsikatero knjigo, ki se uporablja kot ucbenik. Ucbenike pa mora nekdo napisati ane :-) Pa da ne pozabim omeniti nekaj krasnih mentorjev ki sem jih imela. Zadnjega sem kar sama posvojila in mu dala castno titulo "moj sensei", ker je bil gospod  tako awesome.

Sem pogledala zacetek tistega videa z Janezom Demsarjem (ime mi nekako zveni poznano) in moram rect da je top pristop, zelo vsecno kako na tak intuitiven in zabaven nacin razlozi postopek sortiranja. Mogoce sem celo sedela na kaksnem njegovem predavanju ze kar nekaj let nazaj, mogoce ko je bil se na zacetku svoje predavateljske kariere... ime vsekakor zveni zelo zelo poznano. Se vidi da ima gospod strast in da vedno isce nacine kako znanje predstaviti na kreativen in zabaven nacin in pomalem upam da imam tudi sama v sebi vsaj kanček take kvalitete.

Glede tedenskih nalog pa je cisto res kar pravis - ponavadi se potem pricakuje resitev ki je taka da je lahko avtomatsko oz. robotsko ocenjena in se postopka in logike studenta ki je prisel do nekega rezultata ne pregleduje potanko. To pa zato ker ko sestejes skupni cas ki ga porabis na ocenjevanju prides do toliko ur da nisi placan za to oz. je naloge nemogoce popraviti v razumnem casu ce moras obenem delati se kaj drugega (npr. predavatelji imajo svoje raziskave, predavajo vec predmetov naenkrat, tisti iz industrije imamo pa se svoje sluzbe).

Jaz sem predavala predmeta pri katerem si ne predstavljam kako bi sploh lahko avtomatizirala ocenjevanje. Za poddiplomske studente je imela predavateljica v preteklih letih lab book, ki je bil precej obsezen in je investirala veliko dela v to da je spisala ta lab book (btw za vse take stvari moras najprej pridobiti budget) ampak so so studentje potem bolj kot ne kopirali vizualni izgled diagramov (UML modeliranje) brez da bi se naucili razmisljnja, logike, abstrakcije, nacina sprasevanja klienta da se izlusci vec informacij. Jaz sem vzela drug pristop in jim dala nekih 5 razlicnih scenarijev (knjiznica, kurirji, klinika itd) in so potem morali narediti preko 6-7 tednov 5 diagramov za scenarij ki so si za izbrali. Mišljeno je bilo da bi prisli na vaje, kjer bi jim tutor pokazal kako zaceti in bi potem na 2 urnih vajah izpilili tiste diagrame do potankosti. Tretjina je to naredila, tretjina je videla kaj jim je pokazal tutor so si mislili to je to in pri tem zakljucili (linija najmanjsega odpora), in tretjina jih je komplet vse diagrame spacala skupaj en dan pred rokom za oddajo. Ko so oddali laboratorijske vaje (samo poddiplomci) sem porabila cel teden intenzivnega ocenjevanja da sem za cisto vsakega studenta spisala en A4 list s feedbackom tako da so potem imeli se 5 dni casa da ta feedback vkljucili v svoje skupinske seminarske naloge. Seminarske naloge so oddali ta petek ampak jaz sem zaključila sele ob 6h zvecer tako da bom morala v ponedeljek ali torek nazaj na kampus iskat oddane seminarske naloge da vidim kaksni so rezultati in mocno upam da me bodo pozitivno presenetili.

Ena izmed idej ki sem jih imela je bila ta da bi naredili dva predmeta: v prvem bi semestru bi delali analizo in specifikacije, v drugem pa bi izpeljali projekt do konca. Ali pa da bi naredili kooperacijo med dvema fakultetama, kjer bi zdruzili studente is vecih disciplin in bi bil predmet bolj studio kot pa klasicni prestop predavanja + vaje. Ali pa da bi predavanja totalno eliminirali in bi imeli samo branje materiala iz textbooka (sem nasla enega dokaj dobrega) in bi potem imeli blok polovice dneva vsak teden kjer bi teoreticno znanje samo aplicirali na dejanskem projektu, po moznosti v navezi z industrijo kot neke vrste social enterpreneurship. Ampak to so ze precej kontroverzne ideje ki postavijo dolgoletne principe univerzitetnega izobrazevanja (predavanje + vaje) totalno na glavo in moras biti malo bolj insiderski da si lahko privoscis taksne radikalne poteze.

Sedaj ko malo bolj poznam "sistem" vidim kje so te limitacije... ce kaj radikalno spremenis tvegas backlash od studentov ali administracije. Ce kdo cepne predmet je ziher krivo samo to da se je struktura spremenila tako da si malokdo upa radikalno spreminjat stvari. Ceprav prvi in najvecji problem mislim da je pomanjkanje kontinuitete... ni nobene garancije da bo predavatelj ki predava nek predmet spet dobil istega za predavat. Pozicije potrdijo v zadnjem trenutku. Kontinuitete iz enega semestra v drugega tudi manjka, tako da si nekako omejen na tistih 13 tednov. Urniki so dostikrat corknjeni... pripravis program in potem ga moras spremeniti zato ker so vaje na zacetku tedna, predavanje pa na koncu. Tutorji so vsi casual in tudi oni se ucijo mentorskih sposobnosti tako da vcasih ne gre vse gladko.

Ko si enkrat v izobrazevanju tudi vidis da moras dobit trdo kozo ker milo receno ti ljudje v faco mecejo komentarje kjer bi jih najraje klofnil... vsi poznamo tistega: tisti ki ne zna gre za ucitelja.

7 komentarjev:

Erik pravi ...

torsblcPred kakšnimi 4-5 leti je Erik opravljal izpit matematike na FRI. Ker se mu ni dalo izpisovati vseh formul, je malo pobrskal in našel skripto, ki jo je objavila neka dečva par let pred njim. Čeprav ni šlo za čisto isto smer šolanja in je Slovenija vmes doživela bolonjsko reformo učnih programov, so bili legalni plonk ceglci povsem ustrezni (v ene 6 letih se ni spremenilo 0). 30s printanja, potem pa malo preleteti njen blog ki ga je linkala, saj je do izpita še celih 6ur. :D

Glede kombiniranja študentov različnih fakultet... don't. Interdisciplinarni študiji so postali moda v SLO. Na master na FRI smo "delali" umetniški projekt v sodelovanju s študenti akademije za umetnost. Že tako je študentsko skupinsko delo ena iluzija, tukaj je bilo pa polom.

Glede na efektivnost študija. Na master smo pri predmetu advanced programiranje v celem semestru vzeli: funkcijsko programiranje, MVC, NoSql z uporabo Djangota in MongoDB. Ideje vsega tega si je mogoče pogledati na internetu v 2 dneh max. Kaj smo mi počeli cel semester mi ni jasno.

Za primer industrije, bi podal poletno šolo ki jo vsako leto organizira neko računalniško podjetje. Traja 2 tedna. Delo v 3h skupinah z medsebojno odvisnimi modulumi in projektnim vodenjem. V tem času SVN, TTD, Team work, SQL, Project management, itd.

Code versioning so na FRI prvič omenili šele na master študiju! Takrat 90% ljudi ni vedelo, da to obstaja. Po vseh nalogah in projektih kjer bi to lahko že uporabljali. So pa vedeli, da obstaja tudi denormalizacija podatkovne baze in kaj to je.

Na faksih se seveda tišči k poučevanju konice trenutnega svetovnega znanja (ker code monkeyev pač nočemo). S takimi kompetencami si primeren za službo profesorja na fakulteti ali pa službo profesorja na kakšsni drugi fakulteti. Ker so te pozicije zasedene, pač pade 95% ljudi na mesto fizičnega radnika v IT, za katerega niti niso konkretno usposobljeni. Zato sem tudi opustil master študij.

Glede avtomatskega preverjanja nalog in nekompetentnosti profesorjev imam pa tudi štorjo. Sem bil na podelitvi za uspešne študente s strani dekanje menda poznan kot "un ki je reku, da so profesorji leni". Sicer nisem bil prisoten, zgodba pa ima tudi svoje ozadje ampak o tem kdaj drugič.

kaalen pravi ...

APS zapiski?

Erik pravi ...

Defenitivno ne APS, ker to sem zaradi obiskovanja srednje rač. šole stresel iz rokava. Mislim, da je bil list vseh formul za izpit Matematika 1 ali 2. Izrezki formul iz slajdov digitalno zmetani v en word dokument in objavleni na fri-info. Je pa od tega že kakšne 4 leta.

Žiga pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Žiga pravi ...

Še moje mnenje, upam, da se ne bo bralo preveč nesramno (predvsem do Erika) ... je nekaj pronicljivih vprašanj/mnenj, ki sem jih oblikoval tekom izobraževanja.

A) Komentar na Erikov komentar na prejšnji post [iz prve roke (študent 1. letnika FRI UNI)] na tisti del, ko jim je profesor dal nalogo, ki ni bila jasno zastavljena:

1-če ti asistent zastavi tako nalogo, da ne veš, kaj sploh naredit, se je težko sploh kaj iz naloge naučit ...

2-če si na FRI UNI programu in pričakuješ malo več prakse, je ne bo ... (govorim bolj o sebi, ker opažam, da bi z malenkost več prakse marsikdo bolje razumel snov)
UNI program je t.i. piflarija - pomembno več ali manj le teoretično "znanje" in nažalost razumevanje stvari ni nujno

(obe, 1. in 2. pri istem predmetu)

B) Komentar na tedenske naloge (omenjene v Erikovem komentarju na prejšnji post) in ubistvu na celoten šolski sistem

3-če celo nalogo naredim IZKLJUČNO in SAMO s tem, da res čisto vse poiščem na internetu, se vprašam, zakaj sem potem na faksu, ko pa se lahko vse naučim sam, ker moram tako ali tako vse poiskati na internetu (profesorji pa so na faksu očitno za okras in zato, da dobivajo plačo)

C) Komentar na interdisciplinarne programe in skupinsko delo (Erikov komentar na ta post) in prepisovanje-avtomatsko preverjanje nalog

4-Recimo, da me zanima poleg (čistega) računalništva še kaj drugega, recimo multimedija je taka zmes "vsega", moraš it študirat v tujino, če želiš pridobiti univerzitetno izobrazbo (ker v Sloveniji ni takega programa na univerzitetni ravni), kar pa ni ravno cilj slovenskega šolstva ...

5-skupino si moraš tako izbrati, da veš, da vse zanima dana tematika in veš, da bojo vsi delali enako zagnano; potem je mogoče celo lažje delat, saj lahko koga vprašaš za mnenje, z nekom sodeluješ. In to celo brez tega, da bi te obtožili prepisovanja (referenca na avtomatsko preverjanje nalog).

6-Razumem, da moraš sam naredit nalogo, ampak ni mi jasno, zakaj vzeti kodo iz nekega internetnega vira ni prepisovanje, za prepisovanje pa velja naslednje:
-vzeti kodo od soštudenta ali še bolje
-to, da si z nekom izmenjaš mnenje in skupaj razvijaš kodo, ki deluje bolje

6a-Kdaj v življenju boš moral za ceno svojega življenja sam razvijat kodo, ne da bi se s komerkoli posvetoval (že bolj meji na kolokvije in izpite)
Načeloma se ljudje več naučimo, če sodelujemo in si izmenjujemo mnenje, kaj je boljše, zakaj nekaj ne dela ipd.

C) Glede prepisovanja formul oziroma masovnega tiskanja plonk listov raje ne komentiram, se je še poslabšalo.

Upam, da nisem česa pozabil.

Erik pravi ...

U, huda debata. Bom komentira lasmo točke na katere imam kaj pripomniti.

A.2. Med izbiro med tehniško gimnazijo in srednjo rač. šolo, sem izbral slednjo. Gimnazijci so imeli predmeta informatiko in programiranje. Mi smo imeli polovico predmetnika FRI-ja. Omrežja, mikrokrmilnike, baze, čisto programiranje jaz poznam že od začetka 2. letnika srednje.

Na fri imaš izbiro UNI ali VSŠ. Na UNI dobiš univerzitetno izobrazbo, ki ti da širino in omogoča delo v raziskovanju. V tretjem letniku lahko sam začneš izbirati module.

Na VSŠ je nekoliko več prakse, v drugem letniku imaš praktično samo še izbirne predmete. Od multimedije, grafike, omrežij, mobilnih aplikacij, integriranih sistemov, podatkovnih baz, umetne inteligence,... Zadnji semester šolanja je rezerviran za idelavo diplome in dvomesečno prakso v podjetju.

Po mojih info je bila razlika prvega letnika naprimer, da uni zahteva nekoliko več pri diskretnih strukturah (teorija grafov, ipd.).

Sam sem izbral meni ljubšo varjanto. Da pa te potolažim, kadrovnica od podjetja KRKA mi je rekla, da jemljejo samo UNI inženirje. So you have that going for you.

B.3. Da bi se udeležil enega 3h profesorjovega predavanja, bi se moral voziti 2h v Ljubljano, 3h poslušati in stalo bi me 10€ v bencinu. V 5h za 10€ sem se bil pripravljen naučiti stvari sam doma z interneta. Še slajde in vse materiale ti dajo na e-učilnico. Sam profesor Demšar je izjavil, da postajajo profesorji in klasični način učenja s predavanjem tehnološki višek. Naprimer MIT ima večino svojih predavanj zastonj na internetu na voljo vsem. Zakaj bi kdo plačal šolnino nekaj k€, mi ni jasno.
Sicer sem se pa sam priučil, da se učim samostojno iz materialov. Po 15min profesorja enostavno ne sledim več. Nekateri se lažje učijo s poslušanjem. Vsakemu svoje.

C.4. Sam FRI izjemno podpira študij v tujini, ker jim to zelo koristi pri njihovi promociji "evropske fakultete" ipd. Torej preko Erazmusa ali "leonardo da Vinci" te bodo izjemno veseli. Če pa hočeš iti na lastno pest, zato, da se boš nekaj naučil oni pa si to ne morejo pisati v statistiko, potem boš pa dobil polena pod noge. Sošolca sta si našla prakso v tujini preko IAESTE. Za samo fakulteto ni predstavljalo nobenega dodatnega dela. Zadevo so jima preprečili, ker ni bila preko omenjenih programov, zaradi česar si fakulteta ni mogla jemati posebnih zaslug.

Erik pravi ...

Če te zanima multimedija, potem poišči na FRI profesorja/asistenta ki se s tem ukvarja (smo imeli multimedijo na VSŠ) in se malo oglasi v njegovem laboratoriju. Zato so tudi tam! Možno, da je imel to čez Iztok Lebar Bajec, mpak ne me držat za besedo.

C.5. Na dodiplomskem študiju sem poznal polovico ljudi, zato to ni problem. Na Magisterskem študiju je večina ljudi že zginila. Prišli so novi z Elektro smeri, UNI FRI in drugih fakultet. Nekateri imajo že redne službe in družine, drugi prvič slišijo za programiranje... Sam študij traja leto in pol, zato se ljudem niti ne da nekaj povezovati.

V celosemestrski nalogi sem bil v skupini z tipčkom, ki je na polovici semestra rekel, da nima časa in tega predmeta pač ne bo več opravljal.

C.6. Direktno kopiranje od sošolca je res malo mimo, debatiranje o rešitvah se mi pa zdi na mestu. Če je profesor na mestu, potem bo pač poklical potencialne prepisovalce k sebi in jih na hitro povprašal o kakšnih detajlih v "njihovi" nalogi. Se takoj vidi, kodo razume in kdo ne ve niti, kaj je for zanka. Ta koncept je imel prej omenjeni profesor in se je obnesel odlično.
Sem doživel na FRI tudi sceno, kjer smo imeli prepoved vsakršnega medsebojnega omenjanja in debatiranja domače naloge. Ni bilo prijetno.

C.6.A Kodo boš v večini primerov precej pisal sam. Debatiral boš o pristopih in konceptih, ki bi jih uporabil. Glede kode, bodo tvoji nadrejeni samo preleteli če je ql, malo skurcali in to je to. Pričakovano je, da si sposoben z informacijami "takšen je input in takšen je output" dostavit rešitev. Ko parkrat dokažeš to, potem imaš možnost plezanja po kakšni lestvici.

C. Pri plonk listikih sem referiral tiste legalne, kjer dovolijo na izpitih en A4 list česarkoli. Hvala bogu je ljudem kapnilo, da nima nekega smisla piflanje formul na pamet. Če si se učil, potem boš vedel kako se zadevo uporabi, v kolikor ne ti to prav nič ne pomaga. Ni se mi pa dalo pred izpitom spet iskati vseh in spravljati na list. Jeba so tisti izpiti, kjer je dovoljena vsa literatura.