sobota, 31. maj 2014

Just for Erik

Malo prevec obsezen odgovor da bi ga napisala v komentarje tako da Erik - cestitke, zasluzis si blog post "just for you" :-) Te dneve sem sem in tja malo slabe volje zaradi enih cisto drugih stvari tako da ce nekdo zacne debato o izobrazevanju, da se mi malo zaiskrijo iskrice v oceh bom z veseljem pograbila kost.

Hmm... koliko verjamem v izobrazevalni sistem? Verjamem da je dalec od perfektnega in da se da marsikaj izboljsati ampak se vedno mislim da ti daje fundamentalne osnove iz katerih lahko potem znanje gradis naprej. Veliko je odvisno tudi od studenta samega - po mojih izkusnjah ven dobis toliko kolikor vlozis truda. Npr. jaz sem studirala racunalnistvo in informatiko in tukaj imam kar dobre osnove in mi je nadrgrajevanje znanja na tem podrocju nekako tako kot da bi gradila extra nadstropja na dobro zasnovani stolpnici, medtem ko recimo nisem studirala business managementa/ekonomije/racunovodstva in ko sem bila porinjena v to vlogo sem se sicer po potrebi naucila tistih osnov ampak s precej mencanja in se danes vem da imam na tem podrocju luknje v znanju in karkoli gradim naprej je bolj kot grajenje nadstropij na pol podrti baraki. Skratka temelji niso tam kjer bi morali biti. Pa tudi je nesmiselno trditi da sem se cisto vsega naucila iz prakse, ker tudi ce nisem ravno vzela predmeta na faksu nisem ravno magicno vsega pokapirala iz "opazovanja" ali intuicije ampak sem prebrala marsikatero knjigo, ki se uporablja kot ucbenik. Ucbenike pa mora nekdo napisati ane :-) Pa da ne pozabim omeniti nekaj krasnih mentorjev ki sem jih imela. Zadnjega sem kar sama posvojila in mu dala castno titulo "moj sensei", ker je bil gospod  tako awesome.

Sem pogledala zacetek tistega videa z Janezom Demsarjem (ime mi nekako zveni poznano) in moram rect da je top pristop, zelo vsecno kako na tak intuitiven in zabaven nacin razlozi postopek sortiranja. Mogoce sem celo sedela na kaksnem njegovem predavanju ze kar nekaj let nazaj, mogoce ko je bil se na zacetku svoje predavateljske kariere... ime vsekakor zveni zelo zelo poznano. Se vidi da ima gospod strast in da vedno isce nacine kako znanje predstaviti na kreativen in zabaven nacin in pomalem upam da imam tudi sama v sebi vsaj kanček take kvalitete.

Glede tedenskih nalog pa je cisto res kar pravis - ponavadi se potem pricakuje resitev ki je taka da je lahko avtomatsko oz. robotsko ocenjena in se postopka in logike studenta ki je prisel do nekega rezultata ne pregleduje potanko. To pa zato ker ko sestejes skupni cas ki ga porabis na ocenjevanju prides do toliko ur da nisi placan za to oz. je naloge nemogoce popraviti v razumnem casu ce moras obenem delati se kaj drugega (npr. predavatelji imajo svoje raziskave, predavajo vec predmetov naenkrat, tisti iz industrije imamo pa se svoje sluzbe).

Jaz sem predavala predmeta pri katerem si ne predstavljam kako bi sploh lahko avtomatizirala ocenjevanje. Za poddiplomske studente je imela predavateljica v preteklih letih lab book, ki je bil precej obsezen in je investirala veliko dela v to da je spisala ta lab book (btw za vse take stvari moras najprej pridobiti budget) ampak so so studentje potem bolj kot ne kopirali vizualni izgled diagramov (UML modeliranje) brez da bi se naucili razmisljnja, logike, abstrakcije, nacina sprasevanja klienta da se izlusci vec informacij. Jaz sem vzela drug pristop in jim dala nekih 5 razlicnih scenarijev (knjiznica, kurirji, klinika itd) in so potem morali narediti preko 6-7 tednov 5 diagramov za scenarij ki so si za izbrali. Mišljeno je bilo da bi prisli na vaje, kjer bi jim tutor pokazal kako zaceti in bi potem na 2 urnih vajah izpilili tiste diagrame do potankosti. Tretjina je to naredila, tretjina je videla kaj jim je pokazal tutor so si mislili to je to in pri tem zakljucili (linija najmanjsega odpora), in tretjina jih je komplet vse diagrame spacala skupaj en dan pred rokom za oddajo. Ko so oddali laboratorijske vaje (samo poddiplomci) sem porabila cel teden intenzivnega ocenjevanja da sem za cisto vsakega studenta spisala en A4 list s feedbackom tako da so potem imeli se 5 dni casa da ta feedback vkljucili v svoje skupinske seminarske naloge. Seminarske naloge so oddali ta petek ampak jaz sem zaključila sele ob 6h zvecer tako da bom morala v ponedeljek ali torek nazaj na kampus iskat oddane seminarske naloge da vidim kaksni so rezultati in mocno upam da me bodo pozitivno presenetili.

Ena izmed idej ki sem jih imela je bila ta da bi naredili dva predmeta: v prvem bi semestru bi delali analizo in specifikacije, v drugem pa bi izpeljali projekt do konca. Ali pa da bi naredili kooperacijo med dvema fakultetama, kjer bi zdruzili studente is vecih disciplin in bi bil predmet bolj studio kot pa klasicni prestop predavanja + vaje. Ali pa da bi predavanja totalno eliminirali in bi imeli samo branje materiala iz textbooka (sem nasla enega dokaj dobrega) in bi potem imeli blok polovice dneva vsak teden kjer bi teoreticno znanje samo aplicirali na dejanskem projektu, po moznosti v navezi z industrijo kot neke vrste social enterpreneurship. Ampak to so ze precej kontroverzne ideje ki postavijo dolgoletne principe univerzitetnega izobrazevanja (predavanje + vaje) totalno na glavo in moras biti malo bolj insiderski da si lahko privoscis taksne radikalne poteze.

Sedaj ko malo bolj poznam "sistem" vidim kje so te limitacije... ce kaj radikalno spremenis tvegas backlash od studentov ali administracije. Ce kdo cepne predmet je ziher krivo samo to da se je struktura spremenila tako da si malokdo upa radikalno spreminjat stvari. Ceprav prvi in najvecji problem mislim da je pomanjkanje kontinuitete... ni nobene garancije da bo predavatelj ki predava nek predmet spet dobil istega za predavat. Pozicije potrdijo v zadnjem trenutku. Kontinuitete iz enega semestra v drugega tudi manjka, tako da si nekako omejen na tistih 13 tednov. Urniki so dostikrat corknjeni... pripravis program in potem ga moras spremeniti zato ker so vaje na zacetku tedna, predavanje pa na koncu. Tutorji so vsi casual in tudi oni se ucijo mentorskih sposobnosti tako da vcasih ne gre vse gladko.

Ko si enkrat v izobrazevanju tudi vidis da moras dobit trdo kozo ker milo receno ti ljudje v faco mecejo komentarje kjer bi jih najraje klofnil... vsi poznamo tistega: tisti ki ne zna gre za ucitelja.

četrtek, 29. maj 2014

Se sem ziva

Hehe... tolko da bote vedeli da sem se ziva. Sem prejela "pritozbe" da se nic ne javim.
Pa sem pogledala na blog in ugotovila da je bila zadnja objava 1. marca, kar sovpada z zacetkom mojih predavanj na University of Queensland. Tokrat ne v vlogi studenta ali tutorja ampak kar lepo v vlogi predavatelja in koordinatorja predmeta. Nice ane :-) Ne vem ce sem o tem sploh ze javno pisala, mislim da sem bolj ali manj povedala samo prijateljem.

Predavanja so se zacela 7. marca in vmes mi je malo ponagajalo zdravje (nic resnega) tako da sem se fokusirala na mojo vlogo predavatelja in malo ignorirala blog. Obicajno imam cas za vse zive bedarije, tokrat pa priznam... da je bilo srce in vsa energija in cas vlozena v studente. Predavala sem dva predmeta, enega za pod-diplomske studente in enega za magisterske studente; oba predmeta na temo analize in dizajna informacijskih sistemov z kančkom projektnega vodenja. Vsekakor zelo useful stuff in podrocje na katerem imam veliko vnemo, veselje in precej izkusenj. Izkusnja je bila neprecenljiva in kljub temu da sem se vmes kdaj pa kdaj pocutila malo izmozgano, me je sama vnema in zagnanost hitro pobrala nazaj in mi dala energijo. Predavanja so bila samo ob petkih, tako da sem vsak petek odsla na kampus, kjer so mi celo dodelili zacasno pisarno in sem spoznala tudi nekaj drugih krasnih predavateljev in tutorjev. Za pod-diplomske studente sem dobila dva asistenta, ki sta delala praktikume, za magisterske studente pa sem praktikume izpeljala kar sama, ker je bilo v predmet vpisanih samo 34 studentov.

Ne bom trdila da sem d-best predavatelj na svetu, ampak mislim da sem vse skupaj kar dobro izpeljala. Za prvo predavanje priznam da sem bila tako presneto nervozna od vsega razburjenja da sem 5 minut pred zacetkom predavanja mislila da bom imela panicni napad haha :-) Tudi tanartaboljsi trpimo za "tremo pred nastopi". Ko imas predavanje v velikem auditoriju, za top opremo in je v predavalnici 70 studentov... olala, srce rado malo poskoci. Ampak brez muje se se cevelj na obuje ane.

Ce bi imela malo bolj proste roke in malo vec izkusenj bi morebiti se kaksno stvar izboljsala. Ker je bila to moja prva predavateljska izkusnja sem imela bolj konzervativen pristop in sem bolj ali manj sledila programu iz preteklih z manjsimi izboljsavami. Ce bi v prihodnosti zopet predavala taksen predmet, imam sedaj malo bolj jasno idejo kje bi se dalo izboljsati material. Predvsem bi malo bolj zaostrila pogoje z vecjim obsegom seminarskih nalog, manjsim poudarkom na kolokvije, in bolj bogatim materialom za praktikume. Pa ne da hocem biti zajeban prfoks ampak enostavno sem ugotovila da se studenti naucijo toliko kot jih "pritisnes"... ce imajo sirok obseg seminarske naloge je najboljse, ker potenciala jim vsekakor ne manjka. Druga stvar ki sem jo ugotovila je da je profil poddiplomskih studentov in magisterskih studentov precej drugacen. Eni se hitro obrnejo na petah in se zacnejo uciti zgodaj... drugi so se malo bolj "srednjesolski" in cakajo do zadnjega trenutka. Tako da ce bi se enkrat predavala bi roke za oddajo nalog spremenila tako da bi morali progresivno oddajati vsak teden majhno individualno nalogo, sredi semestra milestone report za skupinsko nalogo in na koncu semestra koncni report. Bolj kot so naloge progresivne, bolj bodo sproti delali ampak po drugi strani pa potem iz tega nastane ogromno dela za ocenjevanje. Npr. 60 ur dela z ocenjevanjem individualnih laboratorijskih vaj kjer po pravici povedano v zadnjem tednu nisem videla konca. Na koncu sem ze sanjala v UML diagramih.

Nekih strasnih tezav ni bilo... razen predavanja o podatkovnih bazah. Ta se mi je zdel preprosto povedano challenging. Kako bos mesanici studentov ki prihajajo iz business in IT programov v enem samem samcatem 2 urnem predavanju do potankosti razlozil kako se razvijejo podatkovne baze, kaj je normalizacija in kaksna pravila obstajajo glede normalizacije. Teorijo lahko ruknes na power point prezentacijo pa bo brez dobrega premisleka predavanje bolj kot ne neuporabno ker 90% studentov ne bo imelo blage ideje kaj so posledice slabo zasnovanih podatkovnih baz, kje je meja "dobrega okusa" in tako naprej... bodo pa v nulo poznali formalna pravila. Ampak potem naloge resujejo po vzorcu kjer je pravo razumevanje materiala vprasljivo. Ampak jaz hocem da dobro razumejo vsaj osnove.

Kaksnih resnih tezav ni bilo oz. se je dalo vse pohendlat... kot npr. da je en izmed asistentov dobil precej negativno anonimno pritozbo od studentov in je potem essencialno "izginil" sredi semestra in sta dve skupini studentov ostali brez assistenta kar je zahtevalo hitro akcijo z moje strani, in iskanje novega tutorja. Na koncu je tutor #1 prevzel vlogo obeh tutorjev in skoraj "umrl" od pomanjkanja spanja v prvem tednu. But bless him... brez njega bi bila situacija kriticna.

Potem so bili studenti bolani (pol razreda) in so prisli na praktikume in okuzili z zlahtnim virusom neke cudne gripe/prehlada se mene in vse ostale studente teden dni pred rokom za oddajo seminarske naloge tako da so panicarili in sem jim morala reci da naj grejo k zdravniku po medical certifikat da lahko dobijo podaljsan rok. Potem so bile rahle drame z tistimi ki so dobili nizke rezultate na kolokviju in se mi zdi da sta dva studenta prisla na konzultacijo na rob solz pa sem jima morala razloziti kje sta ga posrala, da ni konec sveta in da se lahko z malo ucenja in feedbackom pravocasno izboljsajo.

Skratka all in all fantasticna izkusnja, ki me je kljub totalni izmozganosti po koncu petka po hitrem postopku nabila z nepojmljivo energijo in globokim občutkom zadovoljstva.