četrtek, 04. julij 2013

Ognjeni krst

Torej prejsnjo sredo sem zacela z delom pri novi firmi na Gold Coastu. So far so good, ultimativno so vsi s katerimi sem interaktirala do sedaj izpadli normalno. V sredo so me posedli v pisarno nekoga, ki je bil tisti dan odsoten in mi v uporabo dali njegov totalno shitty kompjuter. Kista je mlela in mlela in niti ni shendlala socasnega poganjanja vecih programov kot je v moji navadi. Prvi dan so mi na kratko razlozili za kaj se gre in kaj bi radi od mene - da analiziram trenutno stanje in se "umestim" v ekipo. Casa za umestitev ali ni bilo, ali pa si ga sama nisem dala... I hit the ground running. V roku 2 ur sem ze sarila po serverjih in spisala prvi dokument. Kje smo, kaj imamo in kaj rabimo za nadaljevanje dela. Potem je sledilo nekaj pogovorov z managementom in ureditev potrebnih orodij po hitrem postopku. V ozadju je nekdo ze gradil masino po mojih specifikacijah, problem je bil le v tem da na voljo ni bilo nobenih monitorjev. Od dobavitelja so ze poskusali kupiti monitorje, a je bil rok dostave 3 tedne, ker je bil konec financnega leta in je cela drzava sla mental na investicijah v racunalnisko opremo. Naslednji dan se je lastnik racunalnika vrnil, cel smrkav in kasljajoc in zato so me prestavili v meeting room z neko drugo racunalnisko kisto z monitorji a brez ustreznih kablov. Kable smo nekako nasli, a so imeli napacne pine tako da smo resno razmisljali da bi sli dol v fabriko nekomu rect, da nepotrebne pine z klescami izpuli iz kablov... vse za produktivnost! Drugi dan moje glavno orodje sploh ni bil racunalnik, pac pa mozgani... logicno! Zvezek in kuli iz katerega je v potokih teklo crnilo in mozganske tokove in ideje spreminjalo v krace na papirju. Tretji dan so ze vsi vedeli da vijolicna decva vozi rdecega rdecega BMW cabrioleta in ko sem vkorakala na recepcijo je nemudoma zazvonil telefon, da so me prijazno obvestili, da prestavim avto, sicer mi bodo Gold Coastarski revenue collectorji nanj nabili listek za napacno parkiranje v industrijski coni sredi pizde materne. Racunalnik je v petek dobil potrebne kable brez nepotrebnih pinov, ki sem jih prinesla od doma, ker sem pac v neki skatli v pisarni nasla kabel, ki je pasal kot ata na mamo. Sledilo je magicno ustvarjanje kode, ki ni obstajala, zgolj z enostavnim namenom analiziranja kompleksnosti. Rezultat... kompleksnost je srednja, z cca 5000 vrsticami kode, razvojno okolje je bilo postavljeno, uvodni dokument razsirjen in sledilo je se vec sestankov. CIO mi je omenil da imajo v ponedeljek meeting z vsemi velikimi zivinami v drzavi.

V ponedeljek se prikazem in se komaj uspem logirati v racunalnik in si skuhati kavo, ko me obvestijo, da naj se pridruzim famoznemu sestanku v board roomu. Ouki douki! Grem dol in shejkam roke z vsemi sefi sefov, ki so prav s tem namenom prileteli iz vseh koncev Avstralije na Gold Coast in glavnim sefom sefov. Mkay! 2-urni sestanek???... japajade! Zakljucili smo ob 6. zvecer po 9. urah, ko so bili moji mozgani vec kot scvrti. Tehnicne debate... niti ne, pac pa strateske, vsebinske in vse kar je vmes z ljudmi, ki so nadrejeni vec kot 10.000 zaposlenim z milijonskimi dobicki. Tudi ce bi me obvestili, da je "sestanek" bil planiran s taksnim obsegom ne bi nic pomagalo, ker se na take stvari cez vikend enostavno ne mores pripraviti in bi mi storili vec skode kot koristi, ker bi od petka do ponedeljka stresirala samo o tem. V torek sem se prikazala z misljenjem da smo ognjeni krst prestali v ponedeljek... nope! Sledil je se en dan globokih debat, med katerimi so izbruhnili vulkani mozganskih neviht. Mozganske celice so dale od vsebe vse kar so imele. V sredo sem spala vsega skupaj 2 uri, preostalo sem v glavi imela infinite loop vseh sestankov in idej... tudi med spanjem se mozgani nizo izklopili. Ko sem se naslikala v sluzbi so moji interni motorji so obratovali na 200% a juica je zmanjkalo. CIO mi je predlagal da se zvecer napijem vina in dam noge v luft... in god damn it... scuzala sem pol flase prvovrstnega shiraza in zaspala ko beba. Zjutraj sem 20 minut iskala kljuce od Rudijeve zverine in se na Gold Coast pripeljala z zelenim Kawasakijem... sedaj ze vsi vejo da sem colourful! Danes je sledilo pisanje reporta o vseh stvareh ki smo jih diskutirali v preteklih 5 dneh, skupaj s sodelavcem iz Sydneya. Ob 1h popoldne sva CIOju dostavila report in ob 3:30 smo zakljucili ko je moral Sydneysider na letalisce. Ko sem ob 6h popoldne odsla domov je bil CIO na meetingu s CEOjem. Jutri pricakujem akcijski plan.

People, passion, place... baptism of fire!

Ni komentarjev: