sobota, 23. februar 2013

Izobraževalni dan za tutorje

Danes (petek) sem imela izobrazevalni dan za tutorje na univerzi (University of Queensland). Tisti, ki redno spremljate blog, veste da sem malo za zraven v preteklih 2. letih vodila tutoriale na univerzi za studente informacijske tehnologije in racunalnistva. Vloga tutorja v Avstraliji je podobna vlogi asistenta v Sloveniji.
Koliko tocno sem zasluzila na uro za School of ITEE (aka fakulteta za racunalnicarje in inzenirje) ne vem, ker nikoli nisem gledala placilnih listkov in niti nisem cisto ziher, ce sem kaksnega sploh dobila. Nekaj malega denarja je obcasno prihajalo na moj varcevalni racun in to je bilo to.
Letos pa me je k sodelovanju povabila profesorica iz Business School... menda zato, ker ji je profesor iz ITEE rekel da sem awesome in da imam briljantne reviewe. Okay... cool, sem happy ce me kdo hvali, normalna cloveska reakcija.

No danes sem torej sla na izobrazevalni dan, ker je placan in ker pac nisem imela drugega pametnejsega dela... pa se free morning tea in kosilo so ponudili. Prvi del je bil ultimativno dolgocasen, kakor je tudi za pricakovati od occupational health and safety officerjev (OHS officer - varnost pri delu). Ce povzamem, so bile glavne informacije:
  • da je treba OHS officerja obvestiti, ce najdes kaksen kos preproge, ki je razcerfan in obstaja nevarnost da bi se kdo spotaknil in si zlomil nos
  • da je treba v primeru pozara sproziti fire alarm
  • da je treba v primeru nujnosti klicati campus emergency namesto 000 (nujna pomoc)
  • ce delas na terenu, se moras namazati s soncno kremo in nositi klobuk
Sledil je morning tea... ali malica, kjer smo jedli muffine, cokoladne piskote, pomarancni sok in kavo. K meni je pristopil en tip s kanadskim naglasom, ki je izgledal kot Oompa loompa. Nekaj je govoril, da nikogar ne pozna, me spraseval kaj pocnem in kateri predmet ucim in me na splosno zasliseval. Situacija je bila skrajno cudna in neprijetna, pogovor kar nekako ni stekel. Na koncu je povedal, da je student psihologije.

Potem je sledil modul na temo "Poucevanje in ucenje" (Teaching and Learning), ki je bil malo bolj zanimiv in sem spoznala eno kitajko Vivian McDonald iz Nove Zelandije. Zenska je v podobni situaciji kot jaz, skratka podjetnica, ki malo za zabavo poucije studente iz real life izkusenj o marketingu in business developmentu. Vivian ji je ime zato, ker je njeno originalno kitajsko ime neizgovorljivo v anglescini in menda nekako priblizno zveni tako kot Vivian. Priimek pa je povzela po svojem bivsem mozu, a ga je po locitvi obdrzala, ker menda rada je McDonald's hrano. Druga punca, ki se je pridruzila nasi skupini je bila neka karizmaticna vzhodnoevropejka Elena. Potem pa smo k skupini potegnili se dva malo sramezljiva fanta, ki sta tako kot jaz naredila tranzicijo iz ITEE na Business School. Diskutirali smo o tezavah, ki jih kot tutorji dozivimo s studenti. Ce povzamem:
  • nezainteresirani studenti
  • zaljivi in agresivni studenti
  • pomanjkljivo znanje anglescine
  • plagiarizem
  • podkupovanje in kreganje o ocenah
  • studenti s posebnimi potrebami
Med diskusijo je bil se posebej glasen nek aroganten Indijec, ki je pizdil nad neznanjem anglescine in kako ni njegova vloga, da prenasa studente s slabo anglescino in jim ponuja ekstra razlago. Po pravici povedano ga je skupina iz mesanih ozadij kar malo debelo gledala. Jaz sem mu povedala moje iskreno mnenje: da lahko svojo arogantnost potisne na stran, ker je placan za to da poucuje in da mu ne bo glava odpadla, ce je malo prijazen in ima razumevanje do tega, da veliki vecini studentov starsi pac niso bili zmozni placevati lekcij anglescine od malih nog. Opogumil se je tudi afriski tutor, ki ga je vprasal ce se zaveda, da na UQ studira tudi kar nekaj studentov, ki so na humanitarnih vizah. Mah, malo me je pogrela njegova arogantnost. Sicer je res, da nekateri studenti zelo slabo govorijo anglesko in da je precej ocitno da IELTS testa na academic stopnji verjetno niso opravili z zahtevano oceno 6, pa vendar do sedaj se nisem naletela na nobenega takega, kjer bi bila anglescina tako zelo slaba da bi jih bilo nemogoce razumeti. Vcasih malo dlje casa traja da ti kaj razlozijo, ampak potrpljenja z osebo pri kateri vidis da se zelo trudi, enostavno ne mores izgubiti. Pri seminarskih nalogah in esejih pa jim pac enostavno odbijes nekaj pik za slovnico in besednjak. Ce koga zanimajo kriteriji ocenjevanja lahko recimo povem, da pri seminarskih in esejih, ki sem jih ocenjevala do sedaj, slovnica in besednjak stejeta nekje okoli 2-5% ocene za nalogo. Skratka, ce je naloga recimo vredna 30 tock, jim odbijes maksimalno 2 tocki za slovnico, kar obicajno ne vpliva na koncno oceno. Pri skupinskih nalogah ni problema, ker je v skupini obicajno vsaj ena oseba, ki je sposobna stilsko urediti nalogo in popraviti slovnico. Lanskoletni eseji so bili bolj problematicni. Ocenila sem ene 3 eseje (izmed 70), ki jih je bilo dejansko tezko prebrati zaradi totalno polomljene anglescine.
Veliko bolj mi je pritisk dvignil esej, za katerega sem posumila, da je bil plagiariziran.

Potem smo sli skupaj na kosilo in sem pozrla cel kroznik sushijev, 3 sendvice, 5 kosov sadja in cokoladno torto. It was good!

Po kosilu smo imeli se 3. sejo, kjer je bila tema "Vloga tutorja" in smo se pretezno pogovarjali o tehnicnih problemih kot so:
  • tezave z laboratorijsko opremo
  • zaklenjene predavalnice in laboratoriji
  • licence za programsko opremo

Ni komentarjev: