torek, 03. november 2009

Linky sivilja in Rudijeve igracke

Ze nekaj casa nazaj sem v trgovini na razprodaji kupila ene totalno hude hlace od moje najljubse modne kreatorke Veronice Maine. Edina slaba stran hlac je bila seveda ta, da so mi bile tipicno za vsaj 5cm predolge. Tako so hlace dolgo lezale v omari in vsakic ko sem jih videla sem si rekla da jih moram skrajsat. Ko sem jih koncno prijela v roke in zacela sivati rob sem ugotovila da bom porabila tocno en teden, da skrajsam eno hlacnico, ce seveda zelim naredili lustne male sive. Cisto sem popizdila in preko interneta narocila sivalno masinco za $30. Ko je masinca prispela po posti, je bila seveda taksna da je bil edini kovinski kos na njej igla, a imela je pedal in 5 razlicnih sivov in hlace sem zarobila kot mojster. Nevem zakaj a zaobjel me je strasni val navdusenja nad sivanjem in sem popravila se Rudijeve razparane hlace, mojo kiklo in nekaj drugih kosov oblacil. Nato me je picilo da bi sesila nekaj cisto novega in odsla sem v neko zabaceno trgovino z blagom sredi Logana. Ko sem prisla tja, sem mislila da sem prisla v Meko. Imeli so vse vrste blaga od navadnega bombaza, jeansa, svile do metalnih fancy tkanin... vse skupaj poceni kot sto mater. Kupila sem torej nekaj blaga, zadrge, cvirne in vsega boga.

Po nekem cudnem nakljucju sva sla z Rudijem tisti vikend k prijateljem na BBQ, kjer mi je Anita povedala da je kupila masino da bo svoji hcerki sesila nek kovter al kaj jaz vem kaj in da te masine nic vec ne uporablja ker je z otroci prevec dela (hvalabogu da me to se vsaj 10 let ne caka). Ker sem spila ze nekaj cidrov sem bila cisto korajzna in sem vprasala z izposojo sivalne masine, ki je veliko bolj napredna od moje plastic-fantastic igrace.

V dnevni sobi je torej zrastel moj sivalni studio in Rudi se je pac moral sprijaznit s tem. Po nekaj bolj ali manj uspesnih projektih sem skupaj spravila dva topa in dvoje hlac. Navodila in vzorce sem nasla kar na internetu in z malo prakse sem ze veselo sivala vse zivo - od zadrg do gumbnic.



Masino sem hotela odkupiti od Anite pa je zal ni hotela prodati (ceprav je ne uporablja - kdo bi razumel zenske). Torej je bil edini logicni korak da preljubo masino vrnem in kupim svojo. Z Rudijem sva sla v specializirano stacuno, kjer so mi pokazali nekaj modelov, a sem se ze na prvi pogled zaljubila v zgornjo Brotherjevo NS20 digitalno sivalno masino (pa ne zato ker je pinky). Masinca je v primerjavi z staro mamino masino, ki sem jo kvarila kot otrok in mami kravzljala zivce, pravo cudo tehnologije.

Ker sem si jaz kupila igraco, me je seveda Rudi zvlekel v sosednjo trgovino in kot otrocek cepetal, da bi imel pa nov TV... okay, pa naj bo, tastar je itak ze star pa se analogen. In tako je nov dom dobila se Samsungova LCD televizija... in glej ga zlomka, se najbolj sem je vesela jaz, ker je digitalna in je slika na njej po novem kristalno jasna. V Avstraliji so namrec pred kratkim lansirali digitalne HD kanale. Tak da loh sivam in gledam svoje soap opere kot tipicna gospodinja. Manjka samo se pes in hisa z belo picket ograjco. Nah... just kidding.

P.S. Poroka v decembru je prestavljena za nedolocen cas, ker Rudi zal ni uspel dobiti dovolj dopusta. Jaz se prov nic ne sekiram, ker greva namesto tega mendrat pesek na koralne otoke.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Pa vsi, ki pridete DU začnete vrtnarit ali šivat. Zabavno in simpatično. Sprejemaš tudi morebitna naročila?

Lp,
Sončnica

Anonimni pravi ...

skoraj ni tedna da ne pogledam če je že kaj novega pri vas. zelo rada vaju preberem.
lp iz krškega.

p.s. natanko 1 mesec nas še loči do obiska Avstralije:)

pa lep dan vam želim.