ponedeljek, 08. junij 2009

Pocasi lezemo proti 2. obletnici

Počasi se bližava drugi obletnici najinega bivanja v Avstraliji. Se dobra dva meseca. Retrospektiva je seveda skrajno zanimiva, kar vedo tudi redni spremljevalci tega bloga. Od začetne navdušenosti, urejanja osnovnih življenjskih zadev kot so stanovanje, služba, Medicare kartice, bančni računi, učenja angleščine, prilagajanja na novo življenje, do prvih opeklin, negativnih izkušenj, kriminalke tako rekoč, naukov življenja, do vzpona, napredovanja v karieri, finančne stabilizacije, roadtripov, navezovanja novih prijateljstev in tako najprej.

Po dveh letih bivanja se kvalificirava za pridobitev državljanstva in tu sem se malo zamislila. Dve leti sta za nekatere dolga, za druge kratka doba. Zanimivo se mi zdi, da imam občutek, da je minilo v tren oka, a obenem se počutim skoraj tako kot da tu živim ze celo večnost. Tu sem doma.

Nekateri bi rekli, da v meni ni ljubezni do domovine, da v meni ni patriota. Delno res. Medtem, ko mi dol visi za politiko, da se v marsičem ne strinjam s tem kaj se s Slovenijo dogaja, mi je vendarle mar za narod, za kulturo in splošno dobrobit Slovencev. Avstralci me pogosto vprašajo, da jim povem kaj v slovenščini, da jim povem kaj o Slovencih in Sloveniji, da jim povem kaj o kulinariki. Takrat mi besed prav gotovo ne zmanjka in ze marsikoga sem peljala na virtualni tour Slovenije preko interneta. Mislim, da če bi imela otroke, bi jih prav gotovo učila slovenščine, dvojezičnost ni nikoli slaba stvar.

A Slovenija ni edina, ki je v mojem srcu, kajti zanima me tudi prihodnost Avstralije in Avstralcev in tudi tu me boli, ko vidim kje sistem ni popoln in tudi tu se najdejo pokvarjeni ljudje, ki izkoriščajo luknje. Zaenkrat do tega se nisem upravičena, a lahko rečem, da sta v mojem srcu dve domovini. Ena nativna in druga pridobljena.

In tu bom počasi zaključila. Ker slabosti v posedovanju dvojnega državljanstva zaenkrat ne vidim, mislim, da ni ovir za pridobitev avstralskega. Potrebno bo opraviti državljanski test in zaprisego. In to je to kolikor vem.

3 komentarji:

Ton pravi ...

Te nima kaj matrati tako 'pomanjkanje domovinoljubja', Kitty, domovina smo najprej mi sami, pa ljudje, ki jih sami izberemo, države naj se pa kar malo pomatrajo, da jih uvrstimo na ta seznam.
Že to, da pišeš ta mega blog o dveh Slovencih v Avstraliji, je velika reč in je na nek zanimiv način približalo obe državi.
Drž se,
Tone

zlatko pravi ...

Moje najlepše želje še naprej.Jaz bom imel Avstralijo vedno v srcu.Hecno,že v astrološki karti,ki mi jo je naredil prijatelj,je pisalo,da se ji v tem življenju ne izognem.Dobr si povedal,Tone.Bravo,Lenča.Če pa kak ozi zajadra v Slovenijo ima pri meni zastonj posteljo za čas obiska.

verbatim pravi ...

Te mogoče ne mika, da bi poskusila življenje v še kakšni državi?