nedelja, 07. december 2008

Ma sem čudna

Nekaj dni nazaj sem na plano potegnila pripomočke, ki mi jih je že kakšen mesec nazaj po pošti poslala moja bivša sodelavka Mojca. Gre za specialni kit, tak ki se ga v Avstraliji 100% ne da nikjer dobiti. Tale "skrivnostni" kit sem naročila zato ker je dejavnost ki jo z njo počneš ultimativno sproščujoča.

Shipping v Avstralijo je bil zopet cel logističen podvig. Paket je namreč vseboval žaganje in velike količine ostrega (kvačka, škarjice in bucike) in lesenega materiala (košara...). Pošteno me je skrbelo, da bodo vrli avstralski cariniki celoten paket razdrli in zaplenili. Pa ni bilo tako, za razliko od paketa ki je vseboval 2kg pristnega primorskega pršuta (fuck it), je bobin lace kit prispel neokrnjen v celoti.

Verjetno vas že pošteno zanima kaj ta skrivnostna zadeva je gre se za klekljarski komplet.

Ko sem zadevo potegnila ven, je Alan padel v naval 20 minutnega hahljanja in hihitanja. Da začneš klekljati je seveda najprej potrebno naviti vrvico na klekeljne, česar sem se lotila na roke. Mislim da je trajalo cca 10 minut, da sem navila prvega. Jep... samo enega. Ko imaš torej pred seboj nalogo naviti vsaj 10 klekeljnev si ob lahko rečeš samo "oh ja". Alan si je hitro zamislil boljši postopek. Predlagal mi je da klekelj vpnem direktno v bormašino. Ja... moja je bolj majhna in ni variante da bi klekelj pasal notri. Druga opcija je bila torej logična: klekelj pripni na mikser.... tisti kuhinjski ja.

In smo se lotili. Da izvedeš ta postopek potrebuješ vsaj tri ljudi.

Enega, ki je spreten domač mojster,
drugega ki si neizmerno želi klekljati in
tretjega ki je zgolj radoveden.

Briljantno torej, vse klekeljne smo uspeli naviti v cca 30 minutah. Alan jih je navezal na nastavek od mikserja, nataknil na mikser in vklopil gumbek, jaz sem furala nitko gor in dol po klekeljnu, Rudi pa je držal rolico z nitko nataknjeno na svinčnik. Mikser je preživel.

Veselo torej klekljam, v Avstraliji in za zabavo.

Mojca - tebi pa itak VELIKA HVALA, da si se pošteno potrudila in zbrala na kupaj pristno slovensko bulo, košaro, klekeljne, fenomenalno kvačko in tisto malo zadevo, ki jo s pridom uporabljam za odstranjevanje bucik (končno lahko klekljam brez da si ob tem lomim nohte), ta dolge in ta tanke bucike (ker karkšnekoli pač niso najbolj primerne za klekljanje), mini škarjice in da si vseskupaj lepo zapakirala in poslala v Avstralijo.

1 komentar:

ursa pravi ...

Klekljanje je res ena taka fajna stvar, ko nucaš spočit možgane. Ful mi je všeč, da še velik ljudi (tud mladih) to prakticira, in da ni le ena zastarela obrt. Če pa nucaš kake vzorce mi pa piš :)

lp, urša.