ponedeljek, 07. januar 2008

Lessons for life #3

No pa se je nasa zgodba z Ray-em zakljucila oz. jo je zakljucil sam. Predvcerajsnjim so ga z resilcem odpeljali v bolnisnico, tako so nam povedali sosedje. Imel je masko na obrazu ko so ga nalagali v resilca, po cemer sklepam, da je ga je dokoncno pokopal hud astmaticni napad, kar po vsem gamblanju, drogiranju, pitju alkohola, kajenju, nespanju in zavedanju, da je v hudem dreku ni nic cudnega.

Vceraj smo sli v akcijo selitve pohistva v storage. Ko smo prisli do hise je bila se vedno zaklenjena od znotraj in s kljuci nismo mogli vstopiti. Pa smo klicali najprej landlorda, nato policijo... policaji so prisli popisali zadeve in nam rekli naj klicemo locksmith-a, da odpre vrata, prisel je tudi landlord George. Potem smo cakali uro in pol na locksmitha, ko je koncno prisel je odprl vrata v 10 sekundah. Sledil je rahel sok, obenem pa tudi olajsanje. Iz hise je zmanjkal amplifier, 2 seta zvocnikov, multifunkcijska naprava, router, 2 harddiska. K sreci je ostal hladilnik, postelja, oblacila, posode, pralni stroj in ostale drobnarije. Pa smo zopet klicali policijo, vmes smo odprli kanto za smeti in je bilo notri en kup igel, praznih vrecic, celo kateter za infuzijo in podobno narkomansko sranje. Hisa je smrdela kot svinja, njegova soba je bila v totalnem razsulu in ko so policaji videli to stalo jim je bilo v sekundi jasno kaj se dogaja. Zakaj olajsanje... zato ker je kurbez brez nase pomoci sam sebe zasil. Ko so policaji odsli, smo popokali stvari na tovornjak in jih odpeljali v storage.

Ni komentarjev: