sobota, 27. oktober 2007

Kar malo tako

Zadnje dni smo bili precej busy. Z Rayem sva se vračala domov v poznih večernih urah... tam okoli 11h. Rudi je prav tako pričel delati v firmi in na začetku je seveda treba malo stisniti zobe in se ekstra potruditi. Po kakih 14 dneh je bila hiša v razsulu, vrt nepokošen, cunje neoprane in vse je ležalo vse povprek. Pa smo v nedeljo imeli se barbecue, prišli so sosedi in naredili smo se dodatno svinjarijo. Zvečer smo cisto sfukani sedeli za mizo, nismo imeli niti čistih kozarcev, da bi si natočili pijačo v kotu kuhinje pa so bile na ogromnem kupu zložene vse prazne steklenice piva... vsaj kakih 100 jih je bilo. Reciklirna kanta za smeti jih je bila itak že polna in jih nismo imeli kam dat. Pa smo sklenili da pokličemo na pomoč. Odprli smo časopis in poiskali cleaning service. Ray je poklical gospo... pazi, v nedeljo ob kakih 9h zvečer in je začuda prišla v roku 20 min. Na hitro je ogledala stanovanje in rekla, da bo računala 60$ za kompletno čiščenje s popustom. Ocenila je, da bo rabila kake 3 ure, pustili smo ji ključe od hiše... pa je potem res prišla v ponedeljek popoldne in rabila 5 ur, da je spucala vso sranje. Huh, kakšno olajšanje.

Rudi je tudi dobil svoj službeni avto... končno. Po kakem tednu vožnje v službo in nazaj je imel že poln kufer taksijev in predvsem voznikov taksijev. Presneti Etiopijci, Indijci, Pakistanci in ostali... imajo navigacijske sisteme pa so tako preklemano glupi, da jih niti nastaviti ne znajo. It's a pretty fancy Mazda CX-7. S svojim denarjem seveda ne bi nikoli kupila takega avta, ampak dokler firma časti... vse kul :-)

Kar se mene tiče pa hja... zdej
že loh lepilo mažem po tleh, režem ploščice, grout-am... em... to je k fugirno maso v luknce bašeš, miksam lepilo s takim velikim mikserjem, da mi šejka joške in rit kot v tistem videospotu od Benni-ja Benassija - Satisfaction. Prav take fine mišičke so se mi na rokah naredile. Malo fizičnega dela je imelo edino efekt na mojem ubogem desnem zapestju, ki je vajeno le hitrostnega tipkanja po tipkovnici. Nekaj dni je prav nemarno škrtalo in sem nosila opornico. Poznam že vse Bunnings trgovine v Brisbane-u in trgovci samo debelo gledajo ko pride ena dečva in zmeče 3 25-kilske žakle lepila v voziček, vmes kupi še en olfa nož, špohtl, vrtalno glavo in en kup silikona. Bunnings trgovine so skoraj identične slovenskim Bauhaus trgovinam. Nova pridobitev, ki jo je Ray ta teden dobil za darilo pa je laser... juhej, nič več jebene špagce in krede za risanje črt po tleh.

Ajt... zdej pa.... ja sobota je, greva testirat Rudijevo Mazdico!

1 komentar:

Katja pravi ...

Vidim, da vam ni dolgčas. Dejta kej bolj pogosto pisat, je branje precej zanimivo. Pozdrav iz deževne Ljubljane :)