nedelja, 23. september 2007

Family reunited

Včeraj sva se v poznih večernih urah končno vrnila domov. V 2 dneh sva prevozila skoraj 2000km poti do Sydney-a in nazaj. K sreči sva nekaj dni pred tem kupila navigacijski sistem TomTom One, da naju je vsaj pribljižno vodil po poti. Rudi je pričakoval lepo 4 pasovno avtocesto, realnost pa je bila drugačna. Večina poti je bila 2 pasovna cesta, ki bi ustrezala ekvivalentu naših regionalnih cest… npr. tiste do Hrastnika, ponekod niti sredinska črta ni bila zarisana. Pot do Sydneya je bila še dokaj dobra, vreme lepo in večji del poti sva vozila podnevi, ker so naju vsi opozorili, da znajo truck driverji ponoči voziti kot zmešani… in prekleto prav so imeli. Naslova 60 Wallgrove Road TomTom ni poznal, zato sva za destinacijo izbrala hišno št. 59. Ko je napravica izjavila, da sva prišla na destinacijo mi je skoraj dvignilo pokrovko… ura je bila že pol 10, pristala sva sredi ničesar, sicer nekje na Wallgrove Road-u v Eastern Creek-u, območje je bilo povsem ruralno, vendar bogve kako dolg je ta road. Vozila sva se sem in tja, iskala table, se ustavljala pri hišah in hodila gledat če je kje kakšna živa duša, da jo vprašava kje je quarantine station, pa ni bilo nikjer nikogar. Nazadnje sva nekemu kmetu dobesedno zapeljala pred pickupa in ga zaustavila pa je znal povedati le da naj se peljeva down the road. In sva se vozila še kakih 5km po cesti in z ostalimi ljudmi praktično hkrati, le 5min pred 10h zapeljala pred vrata karantenske postaje. V trumi smo se vsi naenkrat usuli na parkirišče in oddirjali vsak po svojo žival. Med vikendi lahko žival pobereš le med 10 in 10:30h, plačati moraš med tednom, kar sva k sreči uspela narediti že v petek. V postaji so imeli živali za prevzem že pripravljene, kakih 20 transporterjev je čakalo na recepciji, postavljenih en zraven drugega, glasen lajež in mijavkanje. Ko sem zagledala Zvezdičin transporter sem skoraj bruhnila v jok. Prisežem pri nevemčem, da naju je takoj prepoznala in se prišla pomuzat do vratc. Hitro sem pokazala osebni dokument, podpisala odpustnico in smo odleteli ven. V avtu sva jo spustila iz transporterja, da smo se takoj malo pocrkljali. Ker je bila pred nami še dolga pot do doma, sva se ustavila v najbližjem nakupovalnem centru, da sem šla nakupit najnujnejšo opremo – hrano, pesek in mačji WC. Skodelice smo kupili že nekaj dni pred tem v Ikei – take zelene da bodo pasale z ostalo keramiko v stanovanju. V trgovini za male živali sem se mislila na vratih obrnit, ker sem v izložbi zagledala pasje mladičke v steklenih posodah pa na žalost ni bilo nobene druge trgovine v bližini. TomTom je kazal malo več kot 11h dolgo pot do doma. Malo ven iz Sydneya je začelo deževati kot iz škafa in ni nehalo dokler nismo prišli že čisto do Brisbane-a. Ob 6h zvečer se stemni in vožnja je bila taka muka, da sva se z Rudijem menjavala na maksimalno 2h oz. 200km. Predstavljajte si vožnjo po razdrapani regionalni cesti, omejitev je 100km/h in če pelješ le kilometer manj, se ti za rit nalepijo lokalci in ti po možnosti blendajo z lučmi, avto pa kar plava po cesti. Vmes te prehiti še tovornjak, ki je dolg za 2 slovenska in piči 130km/h. Brisalce imaš na največji hitrosti pa komaj uspejo za silo brisati vodo, vidiš kakih 5 metrov pred seboj, povsod table pozor koale, kenguruji in ne vem kaj še vse na cesti. Na trenutke sva dobesedno vozila ovinke po občutku in kakor so bili narisani na TomTom-u. Odkar smo doma pa imava stalno za petami eno kepo, ki ne more nehati presti in tapkati. Ponoči je seveda spala pri nama v postelji pod kovtrom.

6 komentarjev:

ursa pravi ...

No zdej ste pa vsi spet skupi :) Me veseli, da se je vse srečno izteklo!
Tale bajta pa zelo luštno zgleda - pa kuhinja je ful lepa :) Sem vama kr malo fouš k takole uživata v novih dogodivščinah. Moja edina dogodivščina naslednji teden bo pa vpis na faksu :P

Pozdravček iz mrzle Slovenije!
Urša

Sara pravi ...

No, kljub vsem zapletom in naporom se je vse dobro izteklo , kar je super. Ko sem prebrala o pasjih mladičkih v izložbi ,sem se pa kar pošteno stresla...Sem mislila , da imajo odnose do živali bolj pozitivno urejene.Kako pa se vajina Zvezdica kaj počuti v novem okolju?In če vama ni odveč ali mi lahko povesta glede karantene, a je samo v Sydneyu a je tudi kje bližje Gold coasta?

Lp.

kaalen pravi ...

V Avstraliji so 3 centri za karanteno - Sydney, Melbourne in Perth in to je na zalost to. Ker sem vsa cepljenja in papirje uredila znotraj casovnih rokov, je bila Zvezdica v karanteni samo 30 dni. Ker je bila tako dalec stran (cca 950km) je nisem mogla iti obiskati, sem pa govorila z njeno oskrbnico Danielo po telefonu. Zvezdica je karanteno dokaj dobro prenesla, na zacetku je dobila manjsi prehlad, drugace pa je pridno jedla, pila in iztrebljala. Tudi z oskrbnico se je kmalu zacela "pogovarjati".

Sedaj se Zvezdica ze prilagaja na novo zivljenje v Brissy-u in sem jo vceraj tudi ze peljala na vrt - seveda na povodcu.

Sara pravi ...

Hvala za informacije.Torej bo tudi naša muca mesec dni v Sydneyu:-(
Malo me tolaži le to , da tam očitno lepo poskrbijo za živali.

Pozdravček (tudi vajini Zvezdici) iz deževne in brrrrr mrzle Slovenije.

Tomaž pravi ...

Oj!
Eno vprašanje...
Kako je pa z obiski in sprehodi hišnega ljubljenčka?
Ga lahko za vikend "dvigneš" in malo sprehajaš?
Ali samo tam v karanteni.
Delamo na tem da se spokamo "dol", za s sabo pa imamo rottweilerja.

kaalen pravi ...

Ne, ne mores sprehajat