ponedeljek, 11. junij 2018

Surfanje valov

No tale vikend pa sploh ni bil slab! Z enim tipčkom sva se preko Facebooka zmenila da greva jadrat in da mi pokaže kako se gre z Hobijem v surf. On živi na Gold Coastu, midva z Rudijem pa v Brisbanu. Tipček Matt mi reče da večkrat jadra v "surfu" - po domače povedano na plazi kjer so valovi za surferje. No tega se nikoli nisem sprobala in sem rekla ajde, napokamo Pinky na prikolico in gremo naši v Currumbin!

Prideva z Rudijem dol in najdeva celo flotilo Hobijev na plaži in osamljenega Matta ki potoži da mu je sopotnik pobegnil. Jaz odkrijem da sem krmilo za Pinky pozabila doma, tako da sva se z Mattom hitro zmenila da greva jadrat v dvoje na njegovi jadrnici. On ima manjkajočo palčko in jaz sem manjkajoči sopotnik.

Pinky je ostala na prikolici in smo namesto nje vpregli samo "Two Gun" - Hobie 16. Ker smo se vsega skupaj lotili kot totalni amaterji smo dvakrat dvignili jambor in ga morali spustiti nazaj ker nam je štrikec za jadro pobegnil (vsega jst kriva). V tretje nam je vendarle ratalo in upam da nas nihče od profesionalcev ni opazoval pri tej kolobociji. Ko sva Two Gun vpregla sva jo odpičila z vetrom v riti naravnost čez valove firbcat kako poteka regata.

Kako poteka regata nama ni bilo ravno najbolj jasno tako da sva jo skliznila nazaj do velike skale kjer so se zabavali surferji na svojih deskah. In potem sva na jadrnici čakala na valove in jih jahala kot da sva surferja. O mater, kakšen fino feeling! Še bi in še več tako da sva vsakič ko sva odjahala val potem obrnila in sla nazaj da sva jih ujela se več. Super zabavno!


























torek, 05. junij 2018

Seascape obsesija in Slovenija 2018

V mesecu maju sva bila z Rudijem zopet v Sloveniji. Sicer okoliscine niso bile nic kar pozitivne, na zalost, zivljenje ima svoje krivulje, hribe, doline in koncno poglavje.

Medtem ko sem bila v Sloveniji sem dozivela tudi nekaj lepih trenutkov. Predvsem ko sva sli z prijateljico Barbaro (poznava se ze od kar sva bile smrklje) na izlet na Veliko Planino. No, Rudi je sicer hitro rekel da z gondolo ne velja in sem se popravila in rekla da sva sle na "pohod po Veliki Planini". Brez tiste gondole bi dusco spustila. Bilo je sicer oblacno in razgled ni bil tak kot na karticah ampak vseeno lepo za razgibavanje in frisen luft.

Druga izkusnja ki mi je zelo ostala v spominu in sem se zdaj v sedmih nebesih zaradi nje sta dva dni jadranja na obali. Najprej sem se na vse pretege matrala najti eno jadralno solo, ki bi se imela proste termine in bi za bozjo voljo bila pripravljena se me usmilit in me peljati na vodo. Na koncu bi bila zadovoljna ce bi me nalozili na plavajoco paleto z luknjasto zaveso za jadro. Ampak sem imela neizmerno sreco in mi je prijatelj iz Ljubljane od prijateljice iz Luksemburga v Ljubljani dal kontakt od enga "modela" iz Izole. Ko sem ze prakticno obupala nad celo situacijo in poemailala ter pretelefonirala ene 7 jadralnih sol in klubov v Sloveniji in me po domace povedano noben ni smirglal, sem le poklicala tega "modela" in sva se po hitrem postopku in nezakomplicirano zmenila za dva dni jadranja. Sicer celega termina zaporedno za vec dni ni imel ampak mi je prakticno dol viselo in sva se enostavno zmenila za dva random dneva jadranja in malo instrukcij kar bo pac potrebno za enega takega zacetnika kot sem jaz. Take imam najraje - da ne komplicirajo in da se da zmenit. Pa je poslal predracun in mi sploh ni bilo drago in se potem nisem niti ubadala s tem da iscem nekoga ki bi sel zraven. To sta bila dva dneva zame za relaksacijo in da se kaj pametnega naucim.

Jadrat sva sla potem na Seascape 18 jadrnici in po pravici povedano mislim da mi je z vsem skupaj dobesedno sekirca v med padla. Jadrnica mi je bila strasansko vsec in bi prec imela eno tako za afne guncat po Avstralskih vodah. Bilo bi absolutno pefektno za to kar sedaj pocnem na katamarancku z ocitnimi plusi. Vse skupaj bi bilo malo vecje, veliko bolj suho, lahko bi s seboj vzela se Rudija, spakirala hladno pivo in malo vec prtljage in bi me malo manj skrbelo da bom vso kamping opremo skupaj z jadrnico vred skipala v vodo sredi Moretona. Po drugi strani je jadrnica vseeno HITRA... take so mi vsec, klinc gleda neko pocasno jadranje za penzioniste. Pa niti veter ni orenk pihal pa je bila jadrnica zivahna... v glavi sem samo sanjala kako bi to letelo po Moretonu, uhuhu.

Instruktor je bil Marjan Gorec iz jadralne sole Porta (http://www.porta.si). In to jadralno solo tudi zelo toplo priporocam. Sproscen, prijazen, prilagodljiv in zabaven da sva se brez tezav ujela. Zakaj so vsi rekli da je "model"... ja zato ker je enostavno nakuliran v najbolj pozitivnem smislu. Gotovo je tako tudi na tecajih z vec udelezenci - zabavno in ravno en prav adrenalinsko. Sem mu iskreno povedala da kaj dosti izkusenj nimam, da sem se nekaj lekcij naucila iz Youtuba, ucenja z poskusanjem in napakami in da verjetno delam dosti bedarij ter da o teoriji razen absolutnih osnov pojma nimam. Za dolocene stvari me ne moti gulit knjige in se uciti teorije ampak jadranje je ena taka stvar kjer sem ugotovila da mi teorija sploh ne gre v glavo dokler necesa ne sprobam v praksi pa se tedaj se mi vcasih zdi da moram velikokrat ponoviti in da v vsej navdusenosti potem izpade kot da sedim na usesih in mi nic ne gre v glavo. Pa sva sla jadrat in je bilo vse skupaj totalna nirvana. Vmes mi je povedal kako kaksne stvari pravilno narediti, kaksne so razlike med katamarani in klasicnimi jadrnicami. Po eni strani so klasicne jadrnice in katamarani podobni ampak po drugi strani zelo razlicni, toliko nekih fines in razlik v detajlih. Malo fizike sil na jadra, ki mi bo verjetno jasna sele cez nekaj tednov. Vse skupaj zacinjeno z idilicno slovensko obalo, ki je za moje pojme neverjetno lepa med Izolo in Piranom. Ko sva na downwind jadranju ven potegnila gennaker bi duso prodala hudiču ce bi bilo treba, da to se kdaj izkusim. Ajaja, verjetno imam nekaj kolesc v glavi premaknjenih ampak meni se je zdelo magicno. Potem mi je pokazal se kako trimas gennaker kar mi je bila povsem nova izkusnja in sem potrebovala nekaj casa da sem se prilagodila na idejo tega da se mora jadro na robu cisto malo frkljati. Od drugih stvari ki mi jih je pokazal se mi je zdelo zanimivo tudi kako lahko klasicno jadrnico obrnes v drugo smer tako da jo pred obratom nekako zagungas in potem obrat lepse in hitreje naredis. Tega recimo na katamaranu ne mores narediti in tudi meni v praksi ni dobro slo ker se mi je nekako storasto vedno mudilo na drugo stran. In da lahko jadrnico pocasi premikas na prej s tem da jo gugas levo desno in zraven s krmilom pocasi vijugas v ritmu... precej kul... ampak spet to ne deluje na katamaranu.

Ce bi bila malo dlje v Sloveniji bi si od nekje izposodila enega Seascapa in bi izginila za kaksne 3 tedne nekam na Hrvaske otoke. Zdaj sanjam kako bi si enega Seascapa spakirala in poslala v Avstralijo.






četrtek, 03. maj 2018

Izlet na Moreton

Medtem ko je bil Rudi na obisku v Sloveniji sem se lotila projekta "Pinky". Sem jo zbrusila, pobarvala, ji porihtala repke, na novo s silikonom zafilala vse spranje. Potem sem jo na polno nalozila z kamping opremo in odjadrala na Moreton Island. Vsi s katerimi sem bila zmenjena da gremo kampirati so me pustili na cedilu tako da sem sla kar sama. Do tja sem rabila dve uri in potem uzivala naslednje 4 dni. Na plazi kjer sem kampirala niti prometa ni bilo veliko, le sem in tja se je pripeljal kaksen avto. Vremenska napoved za dan ko sem morala nazaj se je spremenila in me je kar malo skrbelo kako bo. Veter naj bi se umiril po prvih dveh dneh ko sem bila tam... pa je namesto tega pihalo med 20-30 vozlov vse stiri dni. Nekako ugoden maksimum za Hobie 14 je tam do 20 vozlov pa se to za bolj izkusene jadralce kar jaz vsekakor nisem. Malo presrana sem se torej napokala v nedeljo nazaj. Zaliv je bil po 4 dneh mocnega vetra ze navsezgodaj zjutraj razburkan in cez dan ni bilo nic bolje. Poleg tega da je bil veter mocan se je na dan ko sem se vracala odlocil tudi pihati v najbolj neugodno smer tako da sem se celo... jebeno... pot matrala proti vetru. Za varnost me niti ni skrbelo, bilo je samo strasno naporno in neprijetno jadrati v takih pogojih. Nekih 6 ur kasneje sem se povsem izmucena vrnila v Raby Bay. Zrasle mi bodo misice kot Popaju.












ponedeljek, 26. marec 2018

Pinky

Komentar niti ni potreben. Wivenhoe dam. Sicer preferiram morje al jebat ga, vcasih je treba it tud sol dol oprat.





torek, 13. marec 2018

Jadranje na trapezu

Mojih jadralnih prigod seveda se ni konec. Nekaj tednov nazaj sem sla s klubom spet na kampiranje na Moreton Island in mi je po nekih 8 urah komajda uspelo pridit do tja. Roke so mi skoraj odpadle. Vmes pa se igram in učim malo bolj lokalno. V nedeljo sva sla z Waynom v Wynnum dobesedno afne guncat. Plan je bil da vadim recovery - ce jo skipam da jo znam nazaj postavit ker mi to dela malo tezav. Nimam dovolj kilogramov in prave tehnike. Pa ker se mi ni dalo jadrnice rihtati samo zato da potem do kolen gazim po blatu in jo prekopicam, sem Waynu rekla da naj greva raje kar malo za zabavo jadrat pa ce jo skipam jo pac skipam in bom imela zraven se malo recovery vaje. Bil je totalno skisan dan, vreme se ni moglo odločiti ali bo oblačno, sončno ali bo scalo in ali bo veter pihal lepo ali sunkovito. Vsakih 15 minut drugače.


Najlepši del dneva je bil ko sem se končno uspela skobacati na trapez in posteno pognat Pinkya.

ponedeljek, 29. januar 2018

Potapljanje na Wolf Rock

Za Australia day smo šli za 3 dni kampirati in se potapljati na Rainbow Beach pri Fraser Islandu. Tam imajo dive site Wolf Rock ki je ful fantastičen za malo bolj izkušene potapljače.


petek, 12. januar 2018

Katamaran Colourful Character

Tole bo zgodba o katamaranu, ali jahti kot jo ljubkovalno klicemo. Nekega lepega dneva me je picilo da bi kupla "coln". Kaksen coln? Pojma nisem imela a na veter ali na diesel ali kaksne dolzine, oblike, tipa itd. Pa sva s sodelavcem skocila na Gumtree in malo pobrskala in v oci mi je padel "beach cat"... majhni katamarancek. Ker je bila cela stvar prav smesno poceni me je zasrbela radovednost in sem na Youtubu pogledala kako se ti katamarancki peljejo. Seveda sem bila instantno navdusena ker je vse skupaj izgledalo strasno preprosto in poceni, niti goriva ne rabis in sibas kot hudic. Takoj naslednji vikend sem zorganizirala da se en takle katamarancic ogleda. Tisti ki sem ga mislila it gledat je bil ze prodan pa sem pac hitro nasla par drugih podobnih. Da zgodba ne bo predolga, ladjica, prikolica in skatla drobnarij kupljena za sitne pare in parkirana na vrtu. Ladjica je 14ft Hobie katamaran, letnik iz zgodnjih 80ih. Korak stevilka dva je bil ugotoviti kako to stvar skup sestavit. Youtube vedno skoci na pomoc, ko pa to ni pomagalo pa sem poslala SMS sodelavcu da mi je povedal kam kaksni kosi grejo in ce vse dobro izgleda.

Strasno me je mikalo da sprobam kako se zadeva obnese na vodi, tako da sem takoj naslednji dan peljala prikolico in colnicek do vode, jo prav storasto pahnila v vodo in skocila nanjo. Ker nisem imela pojma kaj pocnem sem jo najprej butnila v pomol preden mi je uspelo skapirati kam obrnem "volan" in kaj naj naredim z jadrom. Po kaksnih 5 minutah sem skapirala kako colnicek pripravim do tega da nekam gre, kako ga obrnem v smer kamor hocem it... in sem ze sibala do prvega otoka. Vse skupaj se mi je zdelo strasno imenitno in ko sem malo postudirala fiziko sem skapirala da stvar hitreje gre ce jadro bolj naspanas. In voila, ladjica je prav fino sibala, jaz sem si odprla hladno pivce in zivljenje se mi je zdelo tako prekrasno da sem skoraj cvilila od zadovoljstva. Jaz seveda ne bi bila jaz ce ne bi hotela sprobati ce je mogoce iti se hitreje, pa sem jadro se malo bolj potegnila notri in potem sem prakticno letela. Voda je spricala vse povprek, jaz sem imela sirok nasmeh na obrazu in sem si mislila da pri tej hitrosti bi lahko odsibala se do kaksnega drugega otoka in bila nazaj v pravem casu za vecerjo. In potem me je ladjica nenadoma skatapultirala v vodo in se prekucnila na glavo... kot zelva. Upssss. Ker tega seveda nisem pricakovala, ker jadrati ne znam in se mi sanjalo ni kako jadrnico nazaj postaviti v luft sem bila v majckeni zagati.

Da zgodba ne bo predolga. Mimo sta prisla dva na jetskiju ki sta mi najprej poskusala pomagati in ko ni bilo napredka smo poklicali coastguard. Pomoc je prisla v obliki velike ladje z dolgim strikom ki je katamarancic v parih minutah potegnila nazaj na "noge" in me potem odvlekla do pristanisca ker je odpadlo eno krmilo in jadro zalostno plapolalo z parimi luknjami. Bolj kot vse drugo je bil ranjen ponos. In resevalna akcija me je stala skoraj toliko kot ladjica.

Ko sem v trgovini vprasala koliko stanejo rezervni deli so me prijazno napotili na Facebook skupino entuziastov, ki so mi polepsali dan. Ladjica je bila popravljena za 6-pack piva in zastonj rabljene rezervne dele. Naslednji vikend sem jo zopet peljala na vodo a tokrat sem le malo zig zagala po zalivu ker sem razvila dobro mero strahu. Potem sem sla s klubom na dnevni izlet da so mi dali nekaj lekcij. Na primer kako jo naglihas nazaj ce jo prekucnes in kako jo krmilis okoli ovire. Ladjica je dobila ime Colourful Character in je najbolj koncentrirana doza zabave kar sem jo kdaj kupila. Toplo priporocam.

In potem sem na ladjico nalozila potapljasko opremo, karton piva, flaso whiskeya, cote in zobno scetko in odjadrala 60km do Moreton Islanda na kampiranje. Veter je pihal kot hudic, in valovi so bili brutalni a jaz sem bila motivirana da je ne prekucnem in dosezem cilj. In sem ga, v kakih 2 urah sem preckala zaliv in pila pivo na pesceni plazi. Sailing skills upgraded!

Novo pisano jadro

Sanjska plaza



Staro jadro